SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 112
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Preventivno delovanje šolske svetovalne službe pri učencih z učnimi težavami
Petra Vodošek, 2009, diplomsko delo

Opis: Učne težave, s katerimi se sooča vse več sodobnih šol, predstavljajo zelo trdovraten in kompleksen problem z zaskrbljujočimi oblikami in razsežnostmi. Pri premagovanju tovrstnega problema igra med drugimi pomembno vlogo tudi šolska svetovalna služba. V teoretičnem delu diplomske naloge sem najprej opredelila šolsko svetovalno službo, njene osnovne vrste dejavnosti, s poudarkom na razvojno-preventivni dejavnosti in temeljnih načelih, ki jih šolska svetovalna služba pri delu mora upoštevati. V
Ključne besede: Ključne besede: šolska svetovalna služba, načela za delo šolske svetovalne službe, razvojno-preventivna dejavnost, učne težave, vzroki in odkrivanje učnih težav, interdisciplinarni pristop, pomoč učencem z učnimi težavami, sodelovanje šolske svetovalne službe, usposobljenost za delo z učenci z učnimi težavami, izpopolnjevanje, napredek, ovire pri delu z učnimi težavami.
Objavljeno: 17.02.2009; Ogledov: 4715; Prenosov: 916
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

2.
PROUČEVANJE PROFESIONALNEGA RAZVOJA ŠOLSKIH SVETOVALNIH DELAVCEV Z METODO POKLICNE BIOGRAFIJE
Eva Pančur, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Proučevanje profesionalnega razvoja šolskih svetovalnih delavcev z metodo poklicne biografije s teoretičnega vidika obravnava šolsko svetovalno službo, posamezne profile šolskih svetovalnih delavcev ter dejavnike, ki vplivajo na njihov profesionalni razvoj med formalnim izobraževanjem in po formalnem izobraževanju. Namen empiričnega dela v diplomskem delu je bil ugotoviti, kateri so tisti dejavniki, ki jih šolski svetovalni delavci sami izpostavljajo kot pomembne za svoj profesionalni razvoj. Pri tem me je zanimalo, kako si sami udeleženci raziskave razlagajo njihov vpliv. Pri raziskovanju je bila uporabljena metoda poklicne biografije, ki je ena izmed metod kvalitativnega raziskovanja, ki nam da vpogled v neko dogajanje, omogoči nam, da razumemo smisel dogodkov, sprememb iz perspektive posameznika. Kot udeleženci raziskave so sodelovali različni profili šolskih svetovalnih delavcev. Ugotovitve so predstavljene v obliki zaključnih misli v sklepnem poglavju diplomskega dela.
Ključne besede: šolska svetovalna služba, šolski svetovalni delavec, profesionalni razvoj, kvalitativno raziskovanje, metoda poklicne biografije
Objavljeno: 29.05.2009; Ogledov: 2823; Prenosov: 483
.pdf Celotno besedilo (915,33 KB)

3.
Pogledi študentov in učiteljev matematike na profesionalni razvoj učitelja
Danijela Rus, 2009, diplomsko delo

Opis: V današnjem, hitro spreminjajočem se svetu, sta kompleksnost učiteljeve vloge in visoka pričakovanja različnih družbenih skupin do učiteljskega poklica že skoraj nekaj običajnega. Vsak učitelj, tudi učitelj matematike, naj bi bil strokovno avtonomen in sposoben diagnosticiranja in inoviranja lastne prakse. Vse to pa zahteva nenehno učenje in profesionalni razvoj tako posameznega učitelja kot celotne šole. Vseživljenjsko učenje je skupni imenovalec različnih vrst in oblik učenja s ciljem, da se izboljšajo znanje in spretnosti posameznika. Profesionalni razvoj učiteljev je del vseživljenjskega učenja, ki se začne, ko oseba začne delati kot učitelj (Terhart, 1997; povz. po Valenčič Zuljan, 2001). Zajema vse učne izkušnje, ki neposredno ali posredno koristijo posamezniku in prispevajo h kakovosti njegovega dela v razredu. Prek njih učitelj razvija kritično znanje, spretnosti in sposobnosti na vseh področjih svojega poklicnega življenja. Pojavi, kot so: različnost učencev; nova spoznanja na področju didaktike, psihologije, težja obvladljivost učencev… so za učitelja hkrati izziv in grožnja ter terjajo od njega višjo stopnjo profesionalnosti, torej zmožnost poglobljene in situaciji ustrezne strokovne presoje (refleksije) ter obvladovanja širokega repertoarja metod in pristopov. Učitelji se bodo profesionalno in osebnostno razvijali ter izboljševali kvaliteto svojega dela pri pouku, če bodo čim bolj dovzetni do sprememb in jih sprejemali kot izzive. Poleg tega pa je pomembno, da se tudi študentje kot bodoči učitelji zavedajo pomena razvoja profesionalnega razvoja in vseživljenjskega učenja, saj bodo tako na že omenjene izzive prej in bolje pripravljeni. Profesionalna rast učitelja je vseživljenjski proces, ki vključuje nenehno učenje na poklicni poti (Valenčič Zuljan, 2001). V začetku moje diplomske naloge se bom usmerila predvsem na opis značilnosti profesionalnega razvoja učitelja. Zanimale me bodo razlike med pojmovanjem ideje novega profesionalizma, modeli učiteljevega profesionalnega razvoja ter oblike poklicnega učenja učiteljev. Prav tako bom raziskovala dejavnike, ki vplivajo na učiteljev profesionalni razvoj ter njihove posledice, ki spreminjajo ter preoblikujejo učitelja na njegovi poklicni poti. Namen diplomske naloge je osvetliti pojem profesionalnega razvoja učitelja matematike z vidika bodočih učiteljev (zdaj še študentov) ter z vidika učiteljev, ki že imajo različno dolge izkušnje s poučevanjem. Z uporabo mešane (kombinirane) raziskovalne metodologije (mixed methods research) bom ugotavljala: (1) če so študentje matematike prepričani o ustreznosti izbire svojega študija in kaj vse je sovplivalo na njih, da so se odločili za svoj študij. Raziskovala bom, kakšno mnenje imajo študentje o profesionalnem razvoju učitelja ter kakšne so njihove želje in pričakovanja glede njihove poklicne poti. Hkrati bom z empirično raziskavo (2) predstavila pomembnejše dogodke in izkušnje, ki so zaznamovali učiteljeve dosedanje poučevanje ter ugotovila, kje vidijo motivacijo za vztrajanje v poučevanju. Metoda prvega (teoretičnega) dela moje diplomske naloge bo analitsko-primerjalni študij literature, kjer bom uporabila naslednje metode: komparativna metoda, metoda analize in sinteze ter metoda generalizacije in specializacije. Empirični del diplomske naloge bo sestavljen iz dveh metod. Prva bo avtobiografska metoda, kjer bom v okviru postopka zbiranja podatkov uporabila navodila za pisanje poklicne avtobiografije (vzorec učiteljev matematike). Druga metoda pa bo deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda pedagoškega raziskovanja, kjer bom za zbiranje podatkov uporabila anketni vprašalnik (vzorec študentov matematike).
Ključne besede: Ključne besede: učitelj, profesionalni razvoj, kompetence učitelja, novi profesionalizem, reflektivno poučevanje, modeli učiteljevega profesionalnega razvoja, dejavniki profesionalnega razvoja, poklicno učenje, poklicna biografija.
Objavljeno: 12.05.2009; Ogledov: 3558; Prenosov: 693
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

4.
Metode in tehnike supervizije svetovalnih delavcev v Pomurju in Mariboru
Sonja Šavel, 2009, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu so predstavljene različne opredelitve supervizije svetovalnih delavcev, teoretični modeli in metode ter tehnike, ki iz njih izhajajo. Razvidno je, da v praksi ne najdemo povsem enakih modelov, kot jih opredeljujejo teoretiki. To je predvsem zato, ker se supervizija kot proces osredotoča na potrebe supervizantov, ki so vanjo vključeni. Svetovalno delo je samo eno od področij, ki zahteva tovrstno strokovno izpopolnjevanje. Supervizijo sicer najdemo tudi v vseh drugih poklicih pomoči ljudem ter poklicih, ki so v stalnem stiku z ljudmi. Razlog za to je predvsem preprečevanje stresa in posledično izgorelosti, prav tako pa zagotovitev kakovostne obravnave uporabnikom storitev. Da bo lažje vidno, zakaj pride do stresa, je predstavljena vloga svetovalnih delavcev v različnih vzgojno-izobraževalnih ustanovah. V empiričnem delu smo preverili, kako pogosto se svetovalni delavci vključujejo v supervizijo ter kako želijo, da le-ta poteka. Osredotočili smo se na primerjavo dveh območij, Pomurja in Maribora, ter na primerjavo pridobljenih podatkov glede na delovno dobo svetovalnih delavcev. Glavna razlika, ki se kaže, je dejstvo, da se na območju Maribora svetovalni delavci večkrat vključijo v supervizijo ter da želja po vključitvi z delovno dobo pada na obeh območjih. Svetovalnim delavcem pa najbolj ustreza na uporabnika usmerjen model, tj. razvojno-edukativni model supervizije. Slednji se tudi po mnenju teoretikov največkrat uporablja.
Ključne besede: Ključne besede: supervizija, svetovalno delo, Pomurje, Maribor, metode in tehnike, modeli supervizije, vloga svetovalnega delavca.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2440; Prenosov: 319
.pdf Celotno besedilo (635,18 KB)

5.
UČITELJEV POGLED NA SODELOVANJE ŠOLSKIH SVETOVALNIH DELAVCEV IN UČITELJEV V OSNOVNI IN SREDNJI ŠOLI
Tjaša Purgaj, 2009, diplomsko delo

Opis: Vsak otrok v sebi skriva določen zaklad, ki ga je v šolskem prostoru potrebno odkriti in razvijati naprej. Da je otroku omogočen celostni razvoj osebnosti in njegovih potencialov, je potrebno sodelovanje vseh udeležencev vzgojno-izobraževalnega procesa. V diplomskem delu smo se osredotočili na sodelovanje učiteljev in šolskih svetovalnih delavcev, saj so ti v največji meri odgovorni za ustvarjanje ustrezne klime in pogojev za zdrav razvoj otroka v šoli. V teoretičnem delu smo predstavili šolsko svetovalno službo, njene dejavnosti in ciljne skupine, s katerimi sodeluje v procesu svetovanja. Izpostavili smo sodelovanje z učitelji, raziskali, kakšne so možnosti za sodelovanje, predstavili proces posvetovanja in pogledali, kje lahko najdemo možne ovire za sodelovanje. V empiričnem delu diplomske naloge smo raziskali, kako učitelji osnovnih in srednjih šol vidijo, razumejo in ocenjujejo sodelovanje s svetovalnimi delavci na šoli. Ugotovili smo, da je sodelovanje dobro in da so učitelji zadovoljni z dobljeno pomočjo svetovalne službe. Največkrat se učitelji na svetovalne delavce obračajo zaradi učencev s posebnimi potrebami in zaradi vedenjskih težav učencev. Kot možne ovire za sodelovanje so učitelji najpogosteje navajali preobremenjenost tako njih samih kot svetovalnih delavcev in nepripravljenost učiteljev za tak način dela. Ocenjujemo torej, da bi svetovalni delavci morali bolj spodbujati in pritegniti učitelje za posvetovalni način dela, učitelji pa bi se morali začeti zavedati, da le skupno sodelovanje obeh podsistemov na šoli prinaša pozitivne rezultate v razvoju, napredku in učenju učencev.
Ključne besede: šolska svetovalna služba, šolski svetovalni delavci, učitelji, sodelovanje, posvetovanje, ovire za sodelovanje, osnovna šola, srednja šola
Objavljeno: 04.01.2010; Ogledov: 3212; Prenosov: 445
.pdf Celotno besedilo (793,18 KB)

6.
POMOČ ŠOLSKEGA SVETOVALNEGA DELAVCA UČITELJU PRI RAZUMEVANJU IN UPOŠTEVANJU INTERKULTURNOSTI
Valentina Lebar, 2009, diplomsko delo

Opis: Današnja družba predstavlja areno najrazličnejših kultur, katerih značilnosti se med seboj prepletajo. Vsaka kultura se poizkuša čim bolj uveljaviti in tako pridobiti na moči. Tekmovalnost kultur se odraža tudi v sistemu vzgoje in izobraževanja, kjer se srečujejo različni otroci, različni po kulturi, talentih, sposobnostih pa tudi družbenem in socialnem položaju. Ta pluralnost je tako deležna vse večje pozornosti učiteljev in svetovalnih delavcev, katerih delo ima zaradi tega nekatere posebnosti, ki jih mora tako učitelj kot svetovalec poznati, saj lahko bistveno vplivajo na učinkovitost njegove pomoči in delovanja. Iz leta v leto tako postaja vse bolj pomembno razumevanje in upoštevanje interkulturnosti ter interkulturalizma kot pedagoškega načela. Slednje, dojemanje in upoštevanje interkulturnosti kot načela v šoli, je bil tudi naš cilj v tej diplomski nalogi. Osredotočili smo se predvsem na vključevanje interkulturnih vsebin v kurikulum in na interkulturne svetovalne kompetence svetovalnih delavcev ter kompetence učiteljev. Posebne obravnave so bili deležni tudi Romi, ki jih država v zadnjih letih trudi v največji možni meri integrirati v sistem vzgoje in izobraževanja. Prizadevanje države je, kot smo ugotovili v teoretičnem delu, odvisno od večjega števila pomembnih dejavnikov, ki jih raziskali s pomočjo anketnega vprašalnika v empiričnem delu. Naše pozornosti sta bila posebej deležna učitelj in svetovalni delavec, njuno soočanje in medsebojna kooperativnost. S pomočjo več spremenljivk smo prikazali razlike v dojemanju interkulturnosti med učitelji, ki se neposredno srečujejo z romskimi otroki in tistimi, ki se s temi otroki neposredno ne srečujejo.
Ključne besede: interkulturnost, učitelj, empatija, svetovalni delavec, interkulturne svetovalne kompetence, romski otroci, integracija
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 2453; Prenosov: 513
.pdf Celotno besedilo (916,51 KB)

7.
DELO ŠOLSKE SVETOVALNE SLUŽBE NA OSNOVNI ŠOLI: PRIMERJAVA DELA ČLANIC AKTIVA ŠOLSKE SVETOVALNE SLUŽBE
Katja Dimec, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem opisovala delo članic aktiva šolske svetovalne službe na osnovni šoli Miklavž na Dravskem polju. V teoretičnem delu sem uporabila deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja. Predstavila sem Programske smernice šolske svetovalne službe na osnovni šoli, navedla naloge šolske svetovalne službe na osnovni šoli ter predstavila timsko delo šolske svetovalne službe na osnovni šoli. V empiričnem delu sem uporabila kvalitativno metodo pedagoškega raziskovanja. S pomočjo nestrukturiranega intervjuja sem spoznala delo članic aktiva šolske svetovalne službe na Osnovni šoli Miklavž na Dravskem polju.
Ključne besede: šolska svetovalna služba, nudenje pomoči učencem, osnovna šola, učenci, učitelji, starši
Objavljeno: 19.05.2010; Ogledov: 4821; Prenosov: 619
.pdf Celotno besedilo (373,88 KB)

8.
SODELOVANJE ŠOLSKE SVETOVALNE SLUŽBE Z ZUNANJIMI INSTITUCIJAMI
Tjaša Jarčič, 2010, diplomsko delo

Opis: Šolska svetovalna služba ima prav v vsaki šoli posebno in zelo pomembno mesto. Svetovalna služba v šoli deluje z namenom, da bi bil vsem udeležencem zagotovljen optimalni razvoj in da je v pomoč učencem, ko jo potrebujejo. Prav tako pa svojo pomoč nudi tudi učiteljem, staršem in strokovnemu vodstvu šole. Njeno sodelovanje pa ni omejeno le na šolo, ampak sodeluje tudi z institucijami izven šole. Do sodelovanja pride predvsem v primerih, ko strokovni delavec presodi, da se pri učencu pojavljajo težave in oblike vedenja, ki jih šolska obravnava ne more omiliti, kadar sam svetovalni delavec potrebuje strokovni nasvet, kadar se v družini zazna nasilje, kadar se organizirajo razni sestanki za starše itn. Zunanje institucije prav tako nudijo svojo pomoč vsem udeležencem, ne samo otroku, ki je obravnavan. Zelo pomembno je sodelovanje med šolsko svetovalno službo in zunanjimi institucijami, saj je od tega odvisen tudi razvoj otroka. Pomembno je, da je njihovo sodelovanje obojestransko, korektno in strokovno in predvsem usmerjeno v dobrobit otroka. S tem sem se tudi sama ukvarjala v empiričnem delu diplomske naloge. V empirični raziskavi so sodelovali šolski svetovalni delavci podravskih osnovnih šol. Vprašanja v raziskavi se nanašajo na sodelovanje z zunanjimi institucijami, na pogostost tovrstnega svetovanja, zadovoljstvo in uspešnost. Vsi anketirani svetovalni delavci sodelujejo z zunanjimi instituciji in večina jih je sodelovanje označila za uspešno.
Ključne besede: šolska svetovalna služba, svetovalni delavec, zunanje institucije, sodelovanje, svetovanje, pomoč.
Objavljeno: 24.05.2010; Ogledov: 2831; Prenosov: 423
.pdf Celotno besedilo (565,78 KB)

9.
POMEN ŠOLSKE SVETOVALNE SLUŽBE PRI OBRAVNAVI IN POMOČI OTROKOM IZ ODVISNIŠKIH DRUŽIN
Liljana Kerčmar, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava družine, v katerih so starši zasvojeni z alkoholom oziroma prepovedanimi substancami. Strokovnjaki s področja sociologije, pedagogike, psihologije in drugih znanosti se strinjajo, da je družina posebej pomembna za razvoj otroka v zgodnjem obdobju. V teoretičnem delu diplomskega dela smo opredelili zasvojenost in predstavili nekatere ugotovitve o vplivu zasvojenosti staršev na socializacijo, razvoj in vzgojo otroka znotraj odvisniškega družinskega sistema. V nadaljevanju smo nakazali na pomen vzgojno-izobraževalnih institucij, kamor za potrebe tega dela uvrščamo vrtce in osnovne šole, pri obravnavi otrok iz odvisniških družin. Podrobneje smo opisali nekatere značilnosti, ki se pogosteje pojavljajo pri teh otrocih, ter izpostavili pomen svetovalne službe, ki lahko deluje kot pomemben dejavnik pri obravnavi in pomoči otrokom, ki so se znašli v tovrstni stiski. Teoretični opredelitvi sledi empirični del, kjer smo s pomočjo anketnih vprašalnikov, namenjenih svetovalnim delavcem v vrtcih in osnovnih šolah, raziskali, kako pogosto se svetovalni delavci z obravnavo otrok v tovrstni stiski srečujejo. Zanimalo nas je tudi, kateri dejavniki znotraj šolskega prostora najpogosteje nakazujejo na tovrstno stisko otroka ter na kakšen način svetovalni delavci najpogosteje ukrepajo v primeru zasvojenosti staršev. Poleg tega smo preverili, katere metode in oblike dela pri pomoči otrokom oziroma družini so v primeru zasvojenosti staršev najpogosteje uporabljene. Vse ugotovitve so prikazane v poglavju o preverjanju hipotez ter v sklepnem delu diplomskega dela.
Ključne besede: družina, zasvojenost, alkoholizem, otrok, socializacija, šola, vrtec, svetovalna služba.
Objavljeno: 25.10.2010; Ogledov: 2333; Prenosov: 282
.pdf Celotno besedilo (997,15 KB)

10.
SODELOVANJE ŠOLSKE SVETOVALNE SLUŽBE Z VODSTVOM ŠOLE NA ŠTUDIJI PRIMERA
Janja Vogrin, 2010, diplomsko delo

Opis: Šolska svetovalna služba in vodstvo šole sta najmanjša, a zelo pomembna podsistema šole s številnimi obveznostmi in širokim delovnim področjem. Ravnatelj je postavljen na čelo šole kot njen poslovni in pedagoški vodja in s tem v eni osebi združuje številne naloge, ki so vezane na vzgojno-izobraževalni proces in zagotavljanje pogojev zanj. Predvsem v vzgojno-izobraževalne naloge je pogosto vključena tudi šolska svetovalna služba, ki sodeluje z vsemi udeleženci vzgojno-izobraževalnega procesa in je integrirana v različna področja dela šole. V diplomskem delu smo opisali glavne naloge šolske svetovalne službe in vodstva šole, izpostavili pa smo tudi konkretna področja, na katerih podsistema sodelujeta. Ugotovili smo, da ravnatelji šolski svetovalni službi pogosto poverjajo naloge v zvezi z vzpostavljanjem in ohranjanjem stikov z javnimi strokovnimi zavodi, sodelovanje s starši in oblikovanje oddelkov. Zaradi razlik v konkretnih potrebah šole seveda prihaja do poverjanja različnih nalog, ki so včasih odvisne tudi od strokovnega profila šolskih svetovalnih delavcev. V empiričnem delu smo opravili študijo primera na Osnovni šoli Radlje ob Dravi in ugotovili, da vodstvo te šole uspešno sodeluje s šolsko svetovalno službo, ki je vključena v vsa za njeno stroko relevantna področja dela šole, hkrati pa kljub nekaterim poverjenim nalogam ni preobremenjena, saj je na prvem mestu še vedno neposredno delo z otroki. Pri tem ima vso podporo vodstva šole.
Ključne besede: šolska svetovalna služba, šolski svetovalni delavci, vodstvo šole, ravnatelj, pedagoški vodja, menedžer, sodelovanje, poverjanje, študija primera
Objavljeno: 29.03.2011; Ogledov: 2097; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici