Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo podaja predlog za revitalizacijo središča mesta Murska Sobota in kot ključno temo obravnava izzive ene izmed najbolj ranljivih skupin, mladih. Mladi in mlade družine se soočajo z nizkimi dohodki, željo po osamosvojitvi in selitvi iz domov svojih staršev ter vključevanjem v aktivno urbano življenje. Mesto Murska Sobota, kot celotna Pomurska regija, se srečuje s pomanjkanjem cenovno dostopnih, sodobnih in privlačno zasnovanih stanovanj, kar vodi v izseljevanje mladih v ostale statistične regije. Poleg tega je izseljevanje mladih spodbudilo tudi pomanjkanje podjetniških, razvojnih, inovacijskih in izobraževalnih dejavnosti. Ti dejavniki skupaj prispevajo k demografski in gospodarski stagnaciji Murske Sobote. V okviru naloge so podana teoretska izhodišča, prostorska analiza obravnavanega območja in predlog idejne urbanistično-arhitekturne rešitve Urbanega središča za mlade. Predlogi in rešitve so osredotočeni na potrebno stanovanjsko gradnjo, ki je prilagojena mladim, ter implementacijo novih hibridnih in urbanotvornih vsebin, usmerjenih v razvoj, inovacije in izobraževanje. Lokacija v središču mesta bo mladim omogočala dostop do obstoječih storitev in dejavnosti, hkrati pa ima potencial za oživitev mestnega jedra in vključitev mladih v mestno tkivo. Izbrana vsebina stremi k izboljšanju kakovosti življenja v mestu, povečanju socialne vključenosti vseh prebivalcev s poudarkom na mladih in končnim ciljem razvoja in dviga konkurenčnosti Murske Sobote kot mesta.
Ključne besede: mladi, arhitektura, revitalizacija, Murska Sobota, stanovanjska problematika mladih, hibridni program
Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 57
Celotno besedilo (65,87 MB)

Opis: Vaško središče je bilo nekdaj najpomembnejši del naselja, tako po funkciji kot po izgledu. Njegov pomen se je s časom spreminjal, preoblikoval do te mere, da je vaško jedro izgubilo svojo vlogo in identiteto. Na to je bistveno vplivala selitev centralnih funkcij, dejavnosti in ljudi na obrobje naselij, kar pomeni, da so središča vse bolj prazna in zapuščena, stavbe pa zanemarjene in v propadu. Majšperk je skozi zgodovino ohranil svoj vaški značaj, vendar vseskozi kazal močno tendenco po urbani ureditvi. Z razvojem industrije, modernizacijo in gradnjo sodobnih objektov, med katerimi izstopa nov kulturno-poslovni center, je vaško jedro začelo izgubljati svojo identiteto in pomen. Proces revitalizacije pomeni prenovo trenutno zapuščenega vaškega jedra, oživitev propadajoče strukture ter vrnitev dejavnosti in ljudi nazaj v središče naselja. Prostor bo tako dobil novo življenje in vsebino, ki ni pomembna le za kraj sam, ampak tudi za njegovo širšo okolico. V sklopu naloge je predstavljena obnova obstoječih objektov in ureditev odprtega prostora, umestitev programa muzeja in zasnova doma krajanov, ki bo imel namen ''dneve sobe kraja'', prostora preživljanja prostega časa prebivalcev naselja. Z revitalizacijo vaškega jedra bo Majšperk postal generator dogajanja, druženja in življenja v kraju.
Ključne besede: arhitektura, revitalizacija, vaško jedro, Majšperk, dom krajanov
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 503; Prenosov: 200
Celotno besedilo (31,66 MB)

Opis: Magistrsko delo obravnava gradnjo prireditvenega in rekreacijskega centra v Žalcu, temo s področja športa in zdravega življenja. V teoretičnem delu so predstavljeni: pojem šport, zgodovina Žalca in splošni podatki. V nadaljevanju so na kratko predstavljeni primeri kopališč v Sloveniji in analize širšega in ožjega prostora, na katerem temelji projektni del. V projektnem delu so predstvaljeni razvoji projekta, ideja in namen ter načrti kopališča s površinami za rekreacijo in druženje. Projektrianje centra predstavlja poseben izziv, saj zahteva veliko domišljije, iznajdljivosti in prilagodljivosti. V nalogi je predstavljena ideja in rešitev novega centra za zdravo življenje s premišljenimi povezavami javnih stavb in stanovanjskih sosesk. Nov rekreacijski center s prireditveno ploščadjo v Žalcu je umeščen v dokaj dostopno točko v samem mestu, v neposredni bližini najdemo športni center, I. in II. osnovno šolo Žalec, Dom II. slovenskega tabora in avtobusno postajo Žalec.
Ključne besede: prireditveni, rekreacijski center, šport, Žalec, interaktivne točke, center, druženje, zdravje, rekreacija, združenje, združevanje, kopališče, olimpijski bazen, prireditvena ploščad, avditorij, prireditveni prostor, zunanji avditorij, park, aktivnosti, povezava, aktivnost, druženje
Objavljeno v DKUM: 20.12.2022; Ogledov: 1016; Prenosov: 329
Celotno besedilo (147,36 MB)

Opis: ema magistrskega dela izhaja iz težnje, da vse knjižnice, ki se nahajajo v mestu Varaždin, zaobjamemo v enem celovitem objektu. Glavni poudarek je na umestitvi knjižnice v središče mesta, na ustrezno lokacijo, ki bo v bližini vseh izobraževalnih ustanov. Obenem pa želimo mestu dati nov objekt, ki bo stičišče kulture, socializacije, izobraževanja, digitalizacije, umetnosti, skratka prostor, ki je povezan z ljudmi in naravo, namenjen počitku in sprehodom. Ker je izbrana lokacija na zeleni površini, namenjeni ljudem, je edina pravilna rešitev, da jo ohranimo, torej da objekt in promet umaknemo pod zemljo. Ob tej odločitvi se zastavlja vprašanje, kako podzemni objekt vklopiti v zelenico, ne da bi ji z obliko in velikostjo posega prizadejali škodo, hkrati pa bi bil objekt ljudem dovolj privlačen in opazen, da bi pritegnil njihovo pozornost. Danes se veliko govori o tem, kako knjižnice delujejo v skladu s sodobno tehnologijo in v kolikšni meri se v skladu z njo razvijajo tudi same. Zastavlja se vprašanje, ali bodo tudi digitalne knjižnice postale del virtualnega sveta, kako ga bodo ljudje sprejeli in nenazadnje, kakšne prednosti in slabosti bo to prineslo razvoju in civilizaciji.
Ključne besede: knjižnica, Varaždin, podzemna arhitektura, socijalizacija, digitalizacija
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 713; Prenosov: 241
Celotno besedilo (72,90 MB)

Opis: Posočje je slovenski biser, ki skozi vse leto obiskovalcem ponuja veliko. Je območje naravnih lepot, tradicije in miru, kar vsako leto privabi več obiskovalcev. Turizem se tukaj že več let pospešeno razvija, k čemur je zelo pripomogel tudi zavod “Turizem Dolina Soče”, ki uspešno trži Posočje in privablja goste s celega sveta. Število gostov se povečuje in kliče po novih nastanitvah, primernih za to območje. Dolina Soče se je leta 2019 vključila v Zeleno shemo slovenskega turizma, od leta 2020 pa je nosilka zlatega znaka Slovenia Green Destination, ki izkazuje, da je okolju in družbi prijazna destinacija. Povpraševanje po privlačnem in udobnem oddihu v tesnem stiku z naravo je veliko in z leti še narašča, žal pa se na tem območju najdejo le redki ponudniki nastanitev, ki sovpadajo v zeleni koncept in hkrati nudijo visok standard namestitve. Dolina Soče navdušuje z naravnimi čudesi in raznovrstnimi možnostmi za aktivne počitnice v neokrnjeni naravi na razmeroma majhnem območju. Je destinacija, ki skozi vse leto ponuja veliko in si zasluži načrtovanje nastanitvenih kompleksov, ki so spoštljivi do narave in okolice, kar predstavlja odlično izhodišče za razvoj butičnega turizma in glamp resortov. Magistrsko delo obravnava infrastrukturno problematiko turističnega potenciala Posočja. V teoretičnem delu smo se seznanili z glampingom, razvojem kampov in pomenom butičnega v arhitekturi. Analizirali smo kontekst prostora, upoštevali naravne danosti in izhodišča. Rezultat analitičnega dela je funkcionalna idejna zasnova sodobnega počitniškega naselja v naravi – butičnega glampinga. Zasnovali smo povezavo z arhitekturo in naravo. Dotaknili smo se prenove obstoječe domačije in ji povrnili življenje ter ji dodelili nove funkcije, ki dopolnjujejo glamping ponudbo. Skušali smo upoštevati danost lokacije in elemente povezati v celoto, da so v kontekstu s prostorom in se vanje implementira značilnosti območja.
Ključne besede: arhitektura, narava, turizem, Posočje, butičnost, glamping
Objavljeno v DKUM: 26.09.2022; Ogledov: 806; Prenosov: 316
Celotno besedilo (24,15 MB)