| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Antioksidativni potencial različnih kultivarjev paradižnika (Solanum lycopersicum L.)
Simon Janžekovič, 2019, magistrsko delo

Opis: Paradižnik vsebuje številne antioksidante. Je najpomembnejši vir likopena v prehrani, hkrati pa so tudi vir askorbinske kisline, β-karotena, vitamina E in fenolnih spojin, predvsem flavonoidov. Kultivarji paradižnika imajo plodove različnih barv, ki so posledica genotipov, z različnimi pigmenti. Zraven genotipa, imajo dodaten vpliv na vsebnost snovi tudi stopnja zrelosti, pogoji pridelave in podnebni dejavniki. Paradižnik je bil vključen v številne epidemiološke raziskave zaradi pozitivnih učinkov na zdravje ljudi. V naši raziskavi smo želeli ugotoviti antioksidativni potencial različnih kultivarjev paradižnika. V poskus smo vključili 40 kultivarjev, ki smo jih razdelili v šest barvnih skupin. Antioksidativni potencial smo merili z metodama FRAP in ORAC. Ugotovili smo, da se barva plodov statistično značilno vpliva na antioksidativni potencial. V povprečju so imeli višji antioksidativni potencial paradižniki s temnimi in antiocian plodovi. Najnižje vsebnosti so imeli v povprečju kultivarji z belimi plodovi. Opravili smo korelacijske teste, ki so pokazali povezavo med FRAP in ORAC meritvami z barvnimi skupinami, nismo pa dokazali povezave z znotrajceličnim antioksidativnim potencialom, vsebnostjo suhe snovi, titracijskimi kislinami in vsebnostjo vitamina C.
Ključne besede: antioksidanti, FRAP, ORAC, paradižnik
Objavljeno: 04.10.2019; Ogledov: 498; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

2.
ANALITIČNE IN SENZORIČNE LASTNOSTI RAZLIČNIH KOMERCIALNO MANJ PRIDELOVALNIH – “HEIRLOOM” SORT PARADIŽNIKA
Simon Janžekovič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Za sorte paradižnika, ki so komericonalno manj zanimive in za ohranitev odvisne od posameznikov, se uporablja izraz "heirloom". Z uvajanjem hibridov v pridelavo so šle "heirloom" sorte nekoliko v pozabo, zaradi zanimivih barv in oblik pa postajajo ponovno aktualne. Namen poskusa, postavljenega leta 2014 na UKC Pohorski dvor, je ovrednotiti vpliv kultivarja na rast, razvoj, produktivnost, analitično, zunanjo in senzorično kakovost ter pojavnost paradižnikove plesni. V poskus smo vključili kultivarje: 'White Oxheart', 'Goldfisch', 'Super Snow White', 'Aunt Ruby's German Green', 'Orange Banana', 'OSU Blue', 'Striped Cavern' in hibrid 'Optima F1'. Rezultati kažejo, da nekatere lastnosti sort vplivajo na slabšo uvrstitev pridelka v kakovostne razrede (neizenačenost, zeleni ovratnik, pokanje plodov). Kljub pričakovano večji rodnosti hibrida so nekatere "herloom" sorte statistično primerljive s hibridom (skupni 26,9 in tržni pridelek 20,2 t/ha). Tako je s hibridom primerljiv skupni pridelek pri sorti 'Aunt Ruby's German Green' (25,7 t/ha) in tržni pridelek pri sortah 'Aunt Ruby's German Green' ter 'Goldfisch' (19, 2 t/ha). V primerjavi s hibridom imajo sorte 'Goldfisch', 'Super Snow White', 'Orange Banana' in 'Aunt Ruby's German Green' višjo vsebnost suhe snovi. Sorta 'OSU Blue' je na paradižnikovo plesen zelo občutljiva, ostale sorte so primerljive s hibridom. Kultivar značilno vpliva na ocene všečnosti senzorično ocenjevanih "heirloom" sort 'Goldfisch', 'Orange Banana' in 'Super Snow White'.
Ključne besede: paradižnik, heirloom sorte, pridelek, kakovost, Phytophthora infestans
Objavljeno: 31.08.2016; Ogledov: 1190; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici