1. Changes in use of communication channels by livestock farmers during the COVID-19 pandemicKarmen Erjavec, Marjan Janžekovič, Milena Kovač, Mojca Simčič, Andrej Mergeduš, Dušan Terčič, Marija Klopčič, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: The study aims to identify any changes in the communication channels used by Slovenian livestock farmers before and during the COVID-19 pandemic, as well as the main (dis)advantages of relying on them. An online survey was completed by 502 Slovenian farmers of various farm enterprises in winter 2020/2021. Most respondents generally used telephone, e-mail, and the internet to obtain agricultural information before and during the COVID-19 pandemic. During the pandemic, farmers increasingly relied on online conferences and social networking sites. At the same time, younger farmers and farmers with a higher education level used digital channels the most frequently, with men doing so more often than women. Digital channels were primarily used by cattle and horse farmers, while cattle farmers showed the greatest online conference participation. Respondents reported having more time to spend with their families and animals as an advantage and the lack of face-to-face interaction with other farmers and advisers as a disadvantage of such communication patterns. As the study reveals differences in the use of communication channels during the COVID-19 pandemic by various farmers, a new communication strategy is needed that involves the use of appropriate communication channels to provide farmers with agricultural information both during the COVID-19 situation and later.
Ključne besede: COVID-19 pandemic, livestock farmers, communication channels, (dis)advantages of communication
Objavljeno v DKUM: 12.08.2024; Ogledov: 80; Prenosov: 11
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Idejni načrt hleva za krave molznice ter adaptacija obstoječih hlevovTadej Raduha, 2022, diplomsko delo Opis: Na kmetiji Raduha so se odločili za gradnjo novega hleva za krave molznice. Pri tem izbirajo med hlevoma za 60 in 80 krav v laktaciji. Za lažjo odločitev so v diplomskem delu zasnovani dva idejna načrta hlevov za omenjeno število živali in načrt adaptacije obstoječih objektov. Da bi omenjeni hlevi bili v skladu z najnovejšimi kriteriji, so podrobneje proučeni različni sistemi nastanitve, prezračevanja in osvetlitve. Kot rezultat tega sta nastali idejni rešitvi hlevov z dimenzijami 55,8 × 32,3 m (hlev 1) in 75,7 × 31 m (hlev 2). Krave v laktaciji se nahajajo na sistemu globokih ležalnih boksov, presušene živali pa so glede na stadij brejosti ločene v dva predela. Prvi predel predstavljajo globoki ležalni boksi, drugega pa skupinski porodni boksi na globokem nastilju. V obeh hlevih bodo rešetkasta tla in robotska molža. Zaradi visečega terena se bo gnojevka skladiščila v kanalih pod rešetkastimi tlemi. Prezračevanje bo naravno, za hlajenje živali pa se bo uporabljalo aksialne ventilatorje.
Ključne besede: govedo, gradnja, hlevi, tehnologija, nastanitev, prezračevanje
Objavljeno v DKUM: 02.12.2022; Ogledov: 1119; Prenosov: 102
 Celotno besedilo (3,01 MB) |
3. Srčni utrip kobile pred in med žrebitvijo : diplomsko deloUrška Plantev, 2022, diplomsko delo Opis: Gospodarna reja konj vključuje tudi brejost in porode. Vsak rejec mora tako vedeti, kako je v tem obdobju treba ravnati in tudi kakšne spremembe se dogajajo v telesu kobile. Srčni utrip je le eden izmed dejavnikov, ki ga v času brejosti lahko spremljamo in nam lahko pove nekaj več o dogajanju v tem zanimivem obdobju. Pri posavski pasmi, ki je usmerjena v vzrejo žrebet, smo opravili raziskavo, ki je pokazala, kako se srčni utrip v obdobju brejosti spreminja, natančneje viša, zaradi pospešenega metabolizma in razvoja žrebeta v njenem telesu. Porod je dogodek, ki ga ne ujamemo vedno, vendar so nam podatki, pridobljeni med porodom, dali nov vpogled v dogajanje med popadki in iztiskanjem ploda. Rezultati so nas namreč nekoliko presenetili. Izmerili smo tudi utrip moškega žrebeta med prostim gibanjem po boksu in tudi med sesanjem. Neinvazivna tehnika, s katero bi lahko vsak lastnik plemenske kobile preveril, ali je breja ali ne, bi se lahko z nekaj več raziskavami razširila tudi po kmetijah.
Ključne besede: kobila, brejost, porod, srčni utrip
Objavljeno v DKUM: 28.02.2022; Ogledov: 948; Prenosov: 43
Celotno besedilo (1,46 MB) |
4. Spremljanje kondicije krav v poporodnem obdobju na izbrani kmetiji usmerjeni v prirejo mleka : diplomsko deloAnja Škrlec, 2022, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bil spremljanje in ocenjevanje telesne kondicije krav molznic v poporodnem obdobju. V ocenjevanje, ki je potekalo od meseca februarja do julija 2021, je bilo vključenih 15 krav molznic. Glede na seznam predvidenih telitev smo živali razdelili v tri skupine po 5 živali in jih ocenili v različnih časovnih obdobjih po porodu. Prvič smo živali ocenili v povprečju 19. dan po telitvi, kjer je bila povprečna ocena 3,66. Drugo ocenjevanje je bilo v povprečju 89. dan po telitvi, ocena se je zmanjšala na 3,4. Zadnje, tretje ocenjevanje smo opravili 145. dan po telitvi, kjer je bila povprečna ocena 3,43. V drugi skupini je prišlo do izločitve dveh živali, ki sta po porodu poginili. Prišli smo do ugotovitve, da živali v prvih dveh in treh mesecih izgubljajo na telesni kondiciji, saj so v negativni energijski bilanci. Poleg ocenjevanja telesne kondicije smo iz AT4 kontrole pridobili podatke o količini mleka in vsebnosti mlečnih maščob in beljakovin. Vsebnosti mlečnih maščob so bile v skladu z normativi, pri vsebnosti beljakovin pa je prišlo do odstopanj, saj bi beljakovine v času po porodu morale padati, pri nas pa se je vsebnost beljakovin povečevala, kar smo predpisali letnemu času. Kljub povečanju vrednosti beljakovin niso presegale 3,80 %.
Ključne besede: Molznice, telesna kondicija, mleko
Objavljeno v DKUM: 14.02.2022; Ogledov: 926; Prenosov: 51
Celotno besedilo (1,43 MB) |
5. Odkup telet lisaste pasme za namene progenega testa v preteklih 30 letihJanko Golob, 2021, magistrsko delo Opis: Raziskava, kjer smo proučevali vpliv izvornih rej (AP-kontrola mlečnosti in Z-registracija in označitev) in vhlevitvene mase telet na končne klavne ter pitovne lastnosti je bila izvedena pod okriljem Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. Zajeli smo podatke progenega testa za lisasto pasmo za obdobje 30 let (1988–2018). Progeni test (PT) je v tem času potekal na dveh lokacijah, in sicer v Rogozi in Lenartu – Žipo Lenart d. o. o., kjer test poteka še danes. V raziskavo je bilo vključenih 4115 bikov po 538 očetih. Teleta iz AP-kontrole so bila ob vhlevitvi v PT v povprečju lažja in starejša v primerjavi s tistimi iz Z-kontrole. Pričakovano so teleta iz AP-kontrole imela boljše priraste v obdobju do prestavitve, saj so bila bolje pripravljena na odstavitev. Pri prirastih v času pitanju je prišlo do malih, a značilnih razlik, kjer so teleta iz AP-kontrole dosegla višje priraste. Glede na vhlevitveno maso smo teleta razdelili v 4 različne skupine: < 100 kg, 100–125 kg, 126–150 kg in > 150 kg. V obdobju do prestavitve so najvišje priraste dosegla teleta z najlažjo maso ob vhlevitvi < 100 kg, sledijo 100–125 kg, 126–150 kg in > 150 kg, kar povezujemo s tem, da so bila najlažja teleta še pred odstavitvijo navajena na zauživanje krmnih mešanic in voluminozne krme. Prirasti v času pitanja so bili obratno sorazmerni s prirasti v obdobju vhlevitev-prestavitev. Teleta, ki so imela vhlevitveno maso > 150 kg, so imela najvišje dnevne priraste v obdobju pitanja (1243 g/dan), čeprav nam model ni pokazal statistično značilnih razlik.
Ključne besede: lisasta pasma, teleta, prirasti, progeni test, odstavitev
Objavljeno v DKUM: 10.01.2022; Ogledov: 739; Prenosov: 69
Celotno besedilo (2,28 MB) |
6. Rast domačih živali : sesalci in perutninaDejan Škorjanc, 2021 Opis: Učbenik zajema vsebine vezane na razumevanje kompleksnega procesa rasti domačih živali. Zaradi specifičnosti ločeno obravnavamo rast farmskih živali seslacev in perutnine. Biološke lastnosti rasti domačih živali so predstavljene v prenatalnem in postnatalnem obdobju ter jih poskušamo opredeliti, opisati in oceniti z različnimi matematičnimi funkcijami. Razumevanje postnatalne rasti do dosega klavne zrelosti je pomembno za živinorejce, ki se ukvarjajo s pitanjem domačih živali. Na intenzivnost rasti vpliva tudi učinkovitost izkoriščanja hranljivih snovi, zato so le-te posebej pojasnjene. Na potek rasti vplivajo številni dejavniki, ki jih v učbeniku delimo na genetske in ne genetske. Z razumevanjem in poznavanjem le-teh lahko do neke mere reguliramo in predvidimo rast ter njeno intenzivnost, sestavo klavnega trupa in sestavo dnevnega prirasta. Poseben poudarek je na pojavu kompenzacijske rasti, njenega razumevanja ter pojasnitvi, ali lahko v resnici z nadomestno rastjo nadomestimo zaostanek rasti v optimalnem obdobju rasti posameznih živalskih tkiv? Ob tem so predstavljeni določeni omejitveni dejavniki, ki vplivajo na zmožnost živali za kompenzacijsko rast.
Ključne besede: domače živali, potek rasti, matematične funkcije, genetski in negenetski vplivi, kompenzacijska rast
Objavljeno v DKUM: 26.10.2021; Ogledov: 1112; Prenosov: 157
Celotno besedilo (3,10 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Ocena investicije v gradnjo novega hleva za krave dojilje in pitanceMatija Lešnik, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo ocenili investicijo v gradnjo novega hleva za krave dojilje in pitance, v katerem bo prostora za 55 krav dojilj s teleti, na način drsečega gnoja na eni strani, na drugi strani pa bodo boksi za pitance in telice na rešetkah. Opravili smo oceno ekonomskih parametrov, ki so skupni stroški, skupni prihodki, koeficient ekonomičnosti in finančni rezultat. Za oceno finančne upravičenosti investicije smo uporabili CBA analizo, s katero smo ugotovili, da se ob konstantnem letnem denarnem toku in upoštevani obrestni meri investicija ne povrne v želenem obdobju. Investicija je finančno upravičena samo v primeru koriščenja nepovratnih sredstev, ko se znesek investicije prepolovi. Koeficient ekonomičnosti v tem primeru znaša 1,18, kar pomeni, da je izgradnja hleva finančno upravičena.
Ključne besede: Investicija, hlev, govedo, dojilje, pitanci
Objavljeno v DKUM: 28.09.2021; Ogledov: 1344; Prenosov: 163
Celotno besedilo (817,78 KB) |
8. Primerjava mlečnosti prvesnic črnobele pasme glede na izvorMaja Vocovnik, 2021, magistrsko delo Opis: Prireja mleka ima v Sloveniji dolgo tradicijo. Govedoreja se je od sredine devetdesetih let 20. stoletja koncentrirala in specializirala, kar se izraža v zmanjševanju števila rejcev, povečevanju povprečne velikosti črede na gospodarstvo, rasti mlečnosti krav in v večji kakovosti mleka. V Sloveniji se soočamo z neurejenim trgom plemenske živine, kar predstavlja za rejce, ki želijo kupiti večje število plemenskih živali, velik problem. V izogib temu vse več rejcev izvaja nakup plemenskih živali v tujini v upanju, da bodo kupili genetsko boljše živali kot v Sloveniji. V naši raziskavi smo poskušali ugotoviti, ali obstajajo razlike v proizvodnih parametrih prvesnic, ki so bile pripeljane iz Danske kot breje telice v primerjavi s slovenskimi vrstnicami. Kmetija A in kmetija B sta iz Danske v letu 2019 uvozili vsaka po 17 brejih telic črnobele pasme z namenom, da bi povečali število živali in izboljšanji genetski potencial. Ugotovili smo, da so danske telice statistično značilno (P < 0,01) telile mlajše, namolzle več ECM, priredile več beljakovin (kg) in maščob (kg) ter dosegle višji delež beljakovin v mleku. S tem ugotavljamo, da so uvožene prvesnice v ključnih proizvodnih parametrih boljše od slovenskih vrstnic.
Ključne besede: krave molznice, črnobela pasma, prireja mleka, proizvodne lastnosti
Objavljeno v DKUM: 28.09.2021; Ogledov: 1140; Prenosov: 77
Celotno besedilo (1,40 MB) |
9. Obnova in dozidava hleva krav molznic za namen reje krav dojilj ter ekonomika naložbeSimon Zdolšek, 2021, diplomsko delo Opis: V zaključnemu delu je obravnavana obnova in dozidava hleva krav molznic. V tej nalogi je raziskano, ali se v danih razmerah izplača obnova ter dozidava obstoječega hleva z novim načinom gospodarjenja. Krave molznice predstavljajo ogromen časovni zalogaj, tudi če je čreda majhna, na drugi strani pa krave dojilje ne zahtevajo toliko časa, saj se polovico leta skozi ves dan pasejo. V nalogi je raziskano, ali boljši finančni rezultat prinese manj dela po sami investiciji ali prodajo mesa po višji ceni. Narejena je bila primerjava finančnih rezultatov pred in po investiciji, ki je prinesla jasne odgovore, ali se investicija izplača ali ne, in če se, kateri način poslovanja je boljši ter v kolikem času se investicija povrne.
Ključne besede: govedo, krave dojilje, obnova, dozidava, ekonomika
Objavljeno v DKUM: 28.09.2021; Ogledov: 1044; Prenosov: 64
Celotno besedilo (3,65 MB) |
10. Analiza investicije v mesno- predelovalni obrat - študija primeraAnja Vozel, 2021, diplomsko delo Opis: Razvoj dopolnilnih dejavnosti ima velik vpliv predvsem na manjših kmetijah, ki nimajo intenzivne proizvodnje in se ne preživljajo samo z delom na kmetiji. Povpraševanje po domačih izdelkih, ki jih dobimo iz lokalnih kmetij iz leto v leto raste, za to je razvoj v tej smeri še kako pomemben. V diplomskem delu smo analizirali možnost uvedbe dopolnilne dejavnosti pridelave mesa na lastni kmetiji. S pomočjo metode kalkulacij skupnih stroškov smo za trenutno stanje na kmetiji ocenili ekonomske parametre (vrednost proizvodnje, lastno ceno mesa lisastega goveda in lastno ceno mesa goveda angus, neto sedanjo vrednost, interno stopnjo donosa itd.). V kalkulacijah smo upoštevali krmne obroke za vse kategorije živali vse do klavne mase. S pomočjo le teh smo izračunali kakšno je pokritje na pitanca. Kalkulacije so bile razvite za trenutno stanje na kmetiji pri vzreji lisastega goveda in načrt v prihodnost, ko bi vključili vzrejo goveda angus ter prodajali meso na domu. Rezultati analize so pokazali, da je investiranje v mesno predelovalne prostore finančno upravičena. Povratek investicije je bil v analiziranem primeru ob upoštevanju konstantnega letnega toka, v petem letu, ko je obrestna mera, (r = 3,00 %) in NSV = 3.285,03 €.
Ključne besede: Investicija, dopolnilna dejavnost, mesni obrat
Objavljeno v DKUM: 23.09.2021; Ogledov: 1004; Prenosov: 102
Celotno besedilo (1,84 MB) |
