| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Dejavnosti pri pouku spoznavanja okolja izven učilnice
Natalija Skale, 2021, magistrsko delo

Opis: Učenje je proces, ki se izvaja celo življenje. Izkustveno in konstruktivistično učenje sta osnovi za izvajanje vsebin pri predmetu spoznavanje okolja, ki se poučuje v prvih treh razredih devetletne osnovne šole. Predmet spoznavanje okolja zajema usmeritev spontanega otroškega raziskovanja sveta v naravnem in družbenem okolju. Predmet združuje postopke, procese in vsebine, s pomočjo katerih učenci spoznavajo svet, v katerem živijo. Vsebine predmeta so zastavljene tako, da omogočajo nadgrajevanje temeljnih pojmov pri predmetih naravoslovje in tehnika ter družba, ki se izvajata v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju in pri družboslovnih, naravoslovnih in tehničnih predmetih v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Pri poučevanju predmeta spoznavanje okolja se poudarja neposredno spoznavanje vsebine, npr. travnik spoznavajo v življenjskem okolju travnik, kako deluje pošta naj bi učenci spoznali neposredno na pošti. Temu primerna oblika učenja je učenje izven učilnice, ki pri učencih spodbuja radovednost, motivacijo, izboljšuje se kakovost in količina znanja. Prav zaradi tega smo se v magistrski nalogi odločili načrtovali dejavnosti, ki se lahko izvajajo izven učilnice pri predmetu spoznavanje okolja, ki jih lahko učitelji uporabijo od 1. do 3. razreda ter jih seveda prilagodijo glede na razmere in dejavnike, ki vplivajo na učenje izven učilnice.
Ključne besede: spoznavanje okolja, dejavnosti izven učilnice, konstruktivistično učenje, izkustveno učenje, narava
Objavljeno: 12.02.2021; Ogledov: 222; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

2.
Didaktične igre pri izbranih sklopih predmeta spoznavanja okolja
Anja Tajnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Učni načrt in didaktična priporočila za pouk predmeta spoznavanje okolja izhajajo iz konstruktivistične teorije učenja in poučevanja. S konstruktivistično teorijo učenja in poučevanja so se pričeli ukvarjati že Dewey, Piaget, Vigotski in Bruner. V magistrskem delu podrobneje predstavljamo izkustveno učenje, ki ga David Kolb razlaga kot kontinuiran proces učenja, zasnovanega na znanju in izkušnjah, ki jih že imamo. Kadar se pri podajanju novih idej ne navezujemo na neke pridobljene izkušnje posameznika, procesa učenja ne moremo izvesti uspešno. Pod izkustveno učenje uvrščamo tudi metodo didaktične igre, ki jo z vsemi značilnostmi predstavljamo v magistrskem delu. Didaktična igra, za razliko od spontane otroške igre, sledi določenim ciljem, ki so znani in poznani pred pričetkom igre. V praktičnem delu magistrskega dela smo izdelali didaktične igre za tri tematske sklope predmeta spoznavanje okolja. Tematski sklopi, ki smo jih izbrali, so: čas, skupnost in prostor. Igre so znotraj posameznega sklopa razdelane za vseh pet etap pouka. Za vsako igro smo opredelili razred, za katerega je igra primerna, določili vrsto didaktične igre, globalne in operativne cilje, ki smo jih razdelili na izobraževalne kognitivne učne cilje, vzgojne, afektivne učne cilje in psihomotorične učne cilje. Za vsako posamezno igro smo na koncu dodali tudi navodila za uporabo in primer poteka didaktične igre. Glavni cilj našega magistrskega dela je, da bi učencem na zanimivejši in bolj aktiven način podajali znanje ter spodbudili učitelje, da bi v svoj pouk spoznavanja okolja večkrat in bolj pogosto vključevali didaktične igre.
Ključne besede: spoznavanje okolja, igra, didaktična igra, izkustveno učenje
Objavljeno: 13.11.2020; Ogledov: 272; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

3.
Obisk pokopališča kot primer pouka izven učilnice pri predmetih spoznavanje okolja in družba
Jelka Juteršek, 2020, magistrsko delo

Opis: Izkustveno učenje je način poučevanja, ki podpira učence pri samostojni izgradnji znanja, pri čemer se razvijajo učenčeve intelektualne sposobnosti, njihovo razumevanje snovi pa se poglablja. Učenci so pri delu bolj motivirani, imajo večjo željo po učenju, zaradi interakcije s sošolci se krepijo tudi njihove sodelovalne veščine. Ravno takšen način poučevanja spodbujata učna načrta spoznavanja okolja in družbe. Del izkustvenega učenja je metoda pouka izven učilnice. Takšen pouk uresničuje učne cilje, ki so v učilnici težje izvedljivi, a predstavlja nekaj dodatnega dela za učitelja. Z njegovo pomočjo lahko dobijo učenci boljši vpogled v družbeno, kulturno in naravno okolje, kar vodi k boljšemu razumevanju le-tega. Kraj, kjer lahko učenci spoznavajo tako družbeno, kulturno kot naravno okolje, je lahko tudi pokopališče. Namen magistrske naloge je predstaviti pokopališče na podlagi izkustvenega učenja in pouka izven učilnice kot kraj, kjer lahko uresničimo mnogo učnih ciljev iz učnih načrtov predmetov spoznavanje okolja in družba. Načrtovali smo nabor različnih aktivnosti od 1. do 5. razreda devetletne osnovne šole, ki se lahko izvajajo na pokopališču. Izdelali smo primer ekskurzije, ki jo lahko izvedemo v 3. razredu devetletne osnovne šole, in sicer na pokopališče Pobrežje v Mariboru.
Ključne besede: spoznavanje okolja, izkustveno učenje, pouk izven učilnice, ekskurzija, pokopališče
Objavljeno: 13.11.2020; Ogledov: 149; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (2,52 MB)

4.
Kulturni dnevnik na primeru mesta velenje
Jerneja Jovan, 2020, magistrsko delo

Opis: Kulturni dnevnik je projekt, ki se je uveljavil v Mariboru. Njegov glavni namen je izobraziti osnovnošolce na področju kulture. Učenci v sklopu projekta obiskujejo različne kulturne ustanove, spoznavajo poklice, ki so povezani z obiskanimi ustanovami, in se udeležujejo delavnic na izbrano tematiko. Način poučevanja učencev izven učilnice ima številne prednosti, kot so na primer več gibanja, ki ga današnji otroci zaradi prekomernega sedenja potrebujejo, pridobivanje informacij z lastnimi izkušnjami in uporaba različnih čutil, učenje v realnih okoliščinah, ki prinaša boljše pomnjenje pridobljenega znanja in mnoge druge. Pozitivni učinki pouka izven učilnice so nas spodbudili k načrtovanju dejavnosti in oblikovanju programa Kulturnega dnevnika na primeru mesta Velenje za učence od 1. do 5. razreda. Načrtovane dejavnosti smo povezali s cilji, ki jih predvidevata učna načrta za spoznavanje okolja in družbe. Učenci skozi načrtovane dejavnosti spoznavajo šolsko okolico, kjer se tudi orientirajo, različne ustanove in njihovo delovanje ter spremembe, ki so skozi čas nastale v Velenju. Seznanijo se z gospodarsko razvitostjo mesta in se srečajo z mladimi podjetniki Šaleške doline. Obiščejo tudi dom za varstvo odraslih, društvo za zaščito živali in društvo, ki se bori proti nasilju. Za nekatere vsebine smo pripravili tudi delovne liste.
Ključne besede: pouk izven učilnice, spoznavanje okolja, družba, Kulturni dnevnik, Velenje
Objavljeno: 28.10.2020; Ogledov: 180; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (4,32 MB)

5.
Analiza slikovnega gradiva v učbenikih za spoznavanje okolja in družbo
Vanesa Kidrič, Barbara Lazički, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Analiza slikovnega gradiva v učbenikih za spoznavanje okolja in družbo je sestavljena iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljeni učbenik, njegova vloga in oblikovanje, slikovno gradivo v učbenikih in znanstvene ugotovitve o le-tem. V empiričnem delu smo z analizo učbenikov raziskali kakovost in verodostojnost slikovnega gradiva v učbenikih za spoznavanje okolja v 1., 2. in 3. razredu ter družbe v 4. in 5. razredu. Analizirali smo založbe, ki so na slovenskem trgu najbolj zastopane, in sicer Rokus Klett, DZS, Modrijan in Mladinska knjiga, po vnaprej zastavljenih kriterijih. Ugotovili smo, da imata glede na kriterije založbi Rokus Klett in Modrijan najkvalitetnejše predstavljeno slikovno gradivo v učbenikih za spoznavanje okolja, največ pomanjkljivosti pa založba Mladinska knjiga. Pri predmetu družba je po kakovosti slikovnega gradiva najbolj izstopala založba Modrijan, medtem ko je največ pomanjkljivosti v učbenikih založbe Mladinska knjiga. Ugotovili smo, da razmerje med besedilom in slikovnim gradivom v učbenikih ni pri vseh založbah ustrezno glede na razred in da se kakovost slikovnega gradiva razlikuje tudi po razredih. V vseh analiziranih učbenikih so od slikovnega gradiva pričakovano najbolj zastopane fotografije in slike. Ker so vsi učbeniki potrjeni, je prihajalo do zelo majhnih odstopanj med založbami in razredi.
Ključne besede: učbenik, slikovno gradivo, založba, spoznavanje okolja, družba
Objavljeno: 07.10.2020; Ogledov: 278; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (8,40 MB)

6.
Okolju prijazno vedenje bodočih učiteljev razrednega pouka
Urša Repič, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo raziskuje okolju prijazno vedenje bodočih učiteljev razrednega pouka in je sestavljeno iz dveh zaključenih celot – teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljena teoretična izhodišča empirične raziskave, in sicer stanje okolja, trajnostni razvoj, okoljska vzgoja, okoljska ozaveščenost, okolju prijazno vedenje in vpliv učitelja na slednje. V empiričnem delu je predstavljena empirična raziskava (n = 159). Proučuje stopnjo okoljskega vedenja bodočih učiteljev razrednega pouka, ki obiskujejo 4. letnik (1. stopnje) ali 1. letnik (2. stopnje) ene izmed treh slovenskih pedagoških fakultet, in sicer Pedagoško fakulteto Univerze v Ljubljani, Mariboru ali na Primorskem. Raziskava ugotavlja, da bodoči učitelji razrednega pouka ocenjujejo pomembnost varovanja in ohranjanja okolja kot pomembno ali zelo pomembno. Njihova stopnja okoljskega vedenja je dokaj povprečna (\bar{x} = 3,23) in povezana z oceno pomembnosti ohranjanja in varovanja okolja: višja kot je ocena pomembnosti varovanja in ohranjanja okolja, višja je stopnja okoljskega vedenja; ne pojavljajo pa se razlike v stopnji okoljskega vedenja glede na univerzo, ki jo vprašani obiskujejo. Nadaljnja analiza je pokazala, da večina vprašanih meni, da pedagoška fakulteta, na kateri se šolajo, ni imela vpliva na njihovo okoljsko vedenje ter da učitelj s svojim okoljskim vedenjem vpliva na učenčev odnos do okolja in njegovo okoljsko vedenje.
Ključne besede: trajnostni razvoj, okoljska vzgoja, okoljska ozaveščenost, okolju prijazno vedenje, bodoči učitelji razrednega pouka
Objavljeno: 07.09.2020; Ogledov: 229; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

7.
Medpredmetno povezovanje športa in spoznavanja okolja na krožni učni poti na Brinjevo goro
Tjaša Jug, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Medpredmetno povezovanje športa in spoznavanja okolja na krožni učni poti na Brinjevo goro je sestavljena iz dveh delov, in sicer teoretičnega in praktičnega dela, ki se med sabo povezujeta. V teoretičnem delu so predstavljeni pojmi in vsebine, katerih poznavanje je nujno za nadaljnje razumevanje dela. Tako sta najprej predstavljena predmeta šport in spoznavanje okolja, v nadaljevanju pa je poudarek na medpredmetnem povezovanju in pojmu učne poti, prav tako je predstavljen pouk zunaj učilnice s poudarkom izkustvenega učenja in učinki takega načina izvajanja učenja. Na koncu teoretičnega dela smo predstavili še mesto Zreče in Brinjevo goro kot vrh zamišljene učne poti. V praktičnem delu smo načrtovali krožno učno pot na Brinjevo goro z različnimi konkretnimi aktivnostmi in postajami na tej poti, pri čemer je pri določenih aktivnostih večji poudarek na športu, pri nekaterih na spoznavanju okolja, pri določenih aktivnostih pa se ta dva predmeta med sabo prepletata in smiselno povezujeta. Vse načrtovane aktivnosti so ciljno usmerjene, primerne za učence prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja in načrtovane na način, da so učenci čim bolj aktivni in svet spoznavajo izkustveno. Cilj magistrske naloge torej je, da učiteljem in ostalim predstavimo in ponudimo konkretno učno pot, po kateri se lahko odpravijo in hkrati usvajajo različne cilje športa in spoznavanja okolja, ob tem pa se navajajo na sodelovanje, medsebojno pomoč, strpnost in sprejemanje različnih mnenj, hkrati pa na celotni učni poti neposredno spoznavajo tudi pomen tempa in obremenitve telesa, različne naravne oblike gibanja in pomen varovanja okolja.
Ključne besede: medpredmetno povezovanje, šport, spoznavanje okolja, izkustveno učenje, učna pot, Brinjeva gora
Objavljeno: 30.07.2020; Ogledov: 363; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

8.
Izbrane aktivnosti v muzeju za učence tretjega razreda osnovne šole
Nina Novak, 2020, magistrsko delo

Opis: Muzeji so bogat vir znanja. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS, 2020) je v Sloveniji kar 1.446 muzejev in galerij, zato je smiselno, da so ti sredstvo za dosego ciljev nacionalnega učnega načrta pri vseh predmetih. V magistrskem delu smo se osredinili na aktivnosti v muzeju, ki so primerne za uresničitev ciljev pri predmetu spoznavanje okolja za tretji razred osnovne šole. V teoretičnem delu je predstavljen pouk v muzeju. Predstavljeni so modeli učenja in poučevanja ter vrste aktivnosti, ki se lahko uporabijo v muzeju skladno s cilji iz nacionalnega učnega načrta. Raziskali smo, kako so cilje dosegli avtorji priročnikov za učitelje in učbeniških kompletov večjih slovenskih založb. Nato smo predstavili potek priprave muzejskega programa. Sledijo predstavljeni primeri dobre prakse pri nas in po svetu. V zadnjem poglavju teoretičnega dela so predstavljeni Pokrajinski muzej Maribor in tri razstave, ki so pozneje uporabljene v praktičnem delu magistrskega dela. V praktičnem delu smo zapisali aktivnosti, ki jih lahko učitelji izvedejo v Pokrajinskem muzeju Maribor z učenci tretjih razredov. Te so načrtovane tako, da jih lahko učitelj prilagodi glede na specifike in zmožnosti posameznega razreda. Učne aktivnosti smo samo načrtovali.
Ključne besede: muzej, izobraževalna vloga muzeja, 3. razred, aktivnosti, Pokrajinski muzej Maribor
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 423; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (3,40 MB)

9.
Uporaba didaktičnih iger pri predmetu spoznavanje okolja
Maja Niedorfer, 2019, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrske naloge so predstavljene splošne značilnosti predmeta spoznavanje okolja, sodobni didaktični pristopi poučevanja, opredeljen je pojem igra, njene značilnosti in vrste ter vpliv igre na pouk. Opredeljen je tudi pojem didaktična igra, njen pomen, klasifikacija, didaktične igrače in didaktične igre pri pouku spoznavanje okolja. V empiričnem delu je najprej predstavljena analiza opazovanih učnih ur predmeta spoznavanje okolja. V nadaljevanju je predstavljena raziskava o uporabi didaktičnih iger pri predmetu spoznavanje okolja, ki je bila izvedena v šolskem letu 2018/19. Zanimalo nas je, kako pomembno se zdi učiteljem vključevanje didaktičnih iger v pouk spoznavanje okolja, kako pogosto jih uporabljajo, katere vrste didaktičnih iger uporabljajo najpogosteje, v kateri del učne ure vključujejo igro, pri obravnavi katerih vsebin predmeta, ali ob koncu ure preverijo, če so učenci dosegli zastavljene cilje, kje najpogosteje dobijo didaktične igre, ki jih uporabljajo ter kakšni so razlogi, da iger v pouk ne vključujejo pogosteje. Na koncu nas je zanimala še stopnja strinjanja učiteljev s posameznimi trditvami o didaktičnih igrah. Rezultati analize opazovanih učnih ur predmeta spoznavanje okolja so pokazali, da večina učiteljev ni uporabila didaktične igre. Tisti učitelji, ki so igro uporabili, so najpogosteje izvedli igro s pravili, in sicer v učni etapi uvajanje. Rezultati raziskave pa so pokazali, da se učiteljem zdi vključevanje didaktičnih iger v pouk spoznavanje okolja pomembno, več kot polovica anketiranih didaktično igro pri pouku uporabi večkrat na mesec. Najpogosteje igro uporabijo pri učnih etapah ponavljanje in urjenje ter pri tematskih sklopih promet, človek in čas. Didaktične igre, ki jih učitelji uporabijo pri pouku, najpogosteje izdelajo sami, potreben material za izdelavo pa dobijo doma. Večina anketiranih učiteljev si želi didaktične igre pogosteje vključiti v pouk, med najpogostejše razloge, zakaj iger ne vključujejo pogosteje, so navedli pomanjkanje časa in preveliko število učencev v razredu. Z vsemi zapisanimi izjavami o didaktičnih igrah so se učitelji povečini strinjali oziroma popolnoma strinjali.
Ključne besede: didaktične igre, spoznavanje okolja, osnovna šola, učitelji
Objavljeno: 15.01.2020; Ogledov: 772; Prenosov: 330
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici