SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV RAZLIČNIH PREKRIVNIH RASTLIN, AGROTEHNIČNIH UKREPOV IN LOKACIJE NA RAST, RAZVOJ IN PRIDELEK OLJNIH BUČ (Cucurbita pepo L. convar.citrullina (L.) Greb. var. styriaca Greb.) TER VSEBNOST MINERALNEGA DUŠIKA V TLEH V EKOLOŠKI PRIDELAVI
Manfred Jakop, 2010, magistrsko delo

Opis: Posamezni agrotehnični ukrepi so ključnega pomena za ekološko pridelavo. V letih 2004 in 2005 smo na Pohorskem dvoru pri Mariboru in Ptuju izvedli ekološki poljski poskus z oljnimi bučami. Namen raziskave je bil proučiti vplive leta, lokacije, zasnove posevka (seme, sadika), gnojenja s hlevskim gnojem in prekrivnih rastlin (Trifolium incarnatum L. in Trifolium alexandrinum L.), na količino mineralnega dušika v tleh, razvoj in pridelek oljnih buč. Z vključenimi obravnavanji smo želeli zagotoviti dovolj mineralnega dušika v tleh v tistih razvojnih fazah oljnih buč, ki so pomembne za oblikovanje in kakovost pridelka bučnic. Setvene pasove, smo na parcelah s prekrivnimi rastlinami, preorali tri tedne pred sajenjem buč. Razvojne faze buč smo spremljali 20, 40, 90 in 115 dni po zasnovi posevka. Mineralni dušik smo vzorčili do 0,6 m, v fazah BBCH 001, 500 in 909. Ugotovili smo, da so leto, lokacija, prekrivne rastline in gnojenje statistično značilno vplivali na morfološke lastnosti oljnih buč v razvojni fazi BBCH 700 ter pridelek v fazi BBCH 909. Zasnova posevka s sadiko je značilno vplivala na višji pridelek bučnic. Na količino Nmin v tleh so v maju vplivala vsa vključena obravnavanja, v juniju pa samo leto in lokacija. Rezultati raziskave so pokazali, da lahko prekrivni posevki in hlevski gnoj ob primerni razporeditvi padavin v rastni dobi, zagotavljajo primerno oskrbo oljnih buč z mineralnim dušikom.
Ključne besede: oljne buče, prekrivne rastline, mineralni dušik, hlevski gnoj, ekološko kmetovanje
Objavljeno: 09.04.2010; Ogledov: 3632; Prenosov: 486
.pdf Celotno besedilo (889,92 KB)

2.
Superkritična ekstrakcija sorte oljne buče - Gleisdorfska Golica
Leon Lang, 2015, diplomsko delo

Opis: Konvencionalna ekstrakcija je še vedno primarna metoda, ki jo uporabljamo za ekstrahiranje olja iz različnih semen, medtem, ko je pri tej diplomski nalogi bila izbrana alternativna metoda konvencionalni metodi, to je ekstrakcija z uporabo superkritičnih in subkritičnih fluidov. Uporaba superkritične ekstrakcije (SCE) ima kar nekaj pozitivnih lastnosti, med drugim tudi to, da končni produkti ne vsebujejo ostankov topil. Laboratorijsko delo je bilo razdeljeno na tri dele. Prvi del je obsegal ekstrahiranje bučnega olja sorte – Gleisdorfska golica z uporabo visokotlačne ekstrakcijske naprave, pri čemer smo kot topilo uporabljali superkritični ogljikov dioksid ter subkritični propan. Z namenom preučevanja kinetike ekstrakcije, smo pri obeh topilih spreminjali temperaturo in tlak, ter tako ugotavljali kako ta dva parametra vplivata na hitrost in izkoristek ekstrakcije. V drugem delu eksperimenta smo s pomočjo saponifikacije hidrolizirali maščobe in pri tem dobili soli maščobnih kislin, ki smo jih nato v tretjem delu laboratorijskega eksperimenta analizirali z uporabo plinske kromatografije (GC) in tako določili vsebnost prostih maščobnih kislin v ekstraktih. Na podlagi vseh opravljenih meritev smo na koncu lahko določili optimalne pogoje ekstrahiranja in izbrali primerno topilo, ki je dalo največje izkoristke. Rezultati so pokazali, da se olje bučnih semen veliko bolje topi v propanu, kar smo opazili tudi med samim eksperimentom na podlagi barve ekstrakta, ki je v primeru uporabe superkritičnega ogljikovega dioksida bila rjavo – rumena, medtem ko pri ekstrakciji s subkritičnim propanom temno zelena. Izkoristki ekstrakcije so bili nad 30 %, vendar pri propanu v povprečju nekoliko višji (do 37 %) v primerjavi z ogljikovim dioksidom (do 34 %). Izkazalo se je tudi, da izkoristki ekstrakcije naraščajo z višanjem temperature in večanjem tlaka.
Ključne besede: Gleisdorfska golica, superkritična ekstrakcija, CO2, propan, saponifikacija, plinska kromatografija
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 563; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

3.
4.
5.
Nutrition value and use of grain amaranth
Matjaž Turinek, Franc Bavec, Manfred Jakop, Silva Grobelnik Mlakar, Martina Bavec, 2009, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: grain amaranth, nutrition value, utillisation, bread making
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 344; Prenosov: 4
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

6.
Predlog izhodišč proteinske strategije za Slovenijo
Silva Grobelnik Mlakar, 2017

Opis: 1. Zaradi velikih potreb po soji (Glycine max (L.) Merr.), še posebej po živinskih sojinih krmilih in skoraj 100 % odvisnosti od uvoza predvsem iz Južne Amerike (Argentina, Brazilija) s prevladujočo pridelavo sort gensko spremenjene soje, povečanega povpraševanje po proizvodih, ki so pridelani brez GSO in zaradi ugodnih učinkov povezanih z vključevanjem soje v kolobar, je potrebno v Sloveniji postopoma povečati obseg pridelave soje oziroma vsaj ohraniti trend povečevanja v letih 2014-2017. 2. Strokovnjaki smo se po javni razpravi na posvetu Soja na FKBV v Hočah pri Mariboru (15. 3. 2017) opredelili za 20-odstoten delež soje in drugih krmnih stročnic v setveni strukturi glede na koruzo za zrnje. Omenjen delež predstavlja 7.566 ha posejanih s sojo. Ob upoštevanju pridelka 3 t ha-1, ki ga je po mnenju stroke v Sloveniji mogoče doseči, bi na teh površinah pridelali 22.699 t soje, kar je enako 18.159 t sojinih tropin, oziroma 18,2-odstotnemu pokritju slovenskih potreb. S povečanjem površine posejane s sojo na 7.566 ha bi se delež metuljnic v kolobarju povečal iz 11 % na 14,4 %. 3. Pri upoštevani simbiotski vezavi dušika 60 kg/ha (teoretično tudi 120 kg ha-1) je količina dušika, ki jo iz atmosfere s pomočjo simbiontskih bakterij pridobi posevek soje, ekvivalentna 222 kg KAN ali 130 kg gnojila UREA ha-1. Na državnem nivoju (7.549 ha) pomeni to razbremenitev vnosa 452.940 kg N (1.677,6 t KAN ali 984,7 t gnojila UREA). V projekciji izračunana količina mineralnih dušikovih gnojil, katere uporabo nadomesti simbiotsko vezan dušik posevka soje, pomeni tudi manjšo obremenitev okolja, in sicer nižji izpust CO2 in nižji okoljski odtis (preračunano v gnojilo KAN za 1.939 t CO2 in 35.173 gha oziroma preračunano v gnojilo UREA za 911 t CO2 in 20.979 gha). Z domačo pridelavo bi se nedvomno zmanjšala tudi emisija toplogrednih plinov nastala zaradi pridelave soje v Južni Ameriki. 4. Da dosežemo omenjen cilj je nujno organiziranje pridelovalno-predelovalno-tržne verige in oblikovanje prepoznavnega proizvoda posebne kakovosti, kot je na primer Pridelano/proizvedeno brez GSO in iz lokalnih proizvodov, na primer po shemi Izbrana kakovost pridelano brez uvožene GS krme. Prav tako je v Sloveniji potrebno vzpostaviti sistem introdukcije sort zrnatih stročnic na podoben način kot je že uveljavljena pri žitih in pospešiti razvoj novih natančnih in trajnostno usmerjenih pridelovalno-predelovalnih tehnologij. Realizacija do 25 % metuljnic v kolobarju in s tem povečan delež soje v setveni strukturi glede na koruzo za zrnje je prednostna naloga slovenskega kmetijstva.
Ključne besede: strategija, soja, beljakovine, pridelava, Slovenija
Objavljeno: 28.09.2017; Ogledov: 35; Prenosov: 4

7.
Growth performance, productivity and diseases susceptibility of barley varieties in Slovenia within the Cobra project's site comparison
Silva Grobelnik Mlakar, Manfred Jakop, Martina Robačer, Martina Bavec, Franc Bavec, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Different plant genotypes react differently in different climates. A field experiment was carried out to estimate the growth performance, productivity and diseases susceptibility of spring barley varieties in the Slovenian climate. We received some varieties, mainly of Nordic origin, from the Technical University of Denmark, a COBRA project partner, which were previously tested in estimated future climate in RERAF phytotron. Varieties of the highest grain yield (3,993 kg ha$^{-1}$ in ‘Evergreen’ to 5,146 kg ha$^{-1}$ in ‘Sebastian’) were rather shorter (58.7 cm to 67.1 cm) and mostly had the highest specific grain weight (54.3 to 58.6 kg 100 L$^{-1}$) and 1000-kernel weight (30.2 to 37.1 g). They developed 1,561 to 2,532 tillers m$^{-2}$ and 515 to 840 ears m$^{-2}$ and reached a heading stage between 13th and 25th of May. The tested varieties seem rather insusceptible to most common diseases, but susceptible to cereal leaf beetle attacks.
Ključne besede: organic breeding, barley, varieties, productivity, disease susceptibility
Objavljeno: 14.11.2017; Ogledov: 14; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (248,04 KB)

8.
PRIMERJAVA POPULACIJE DEŽEVNIKOV V RAZLIČNIH PRIDELOVALNIH SISTEMIH
Andreja Brezovnik, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo primerjali kako različni pridelovalni sistemi (biološko dinamični, ekološki, integrirani in konvencionalni) ter kontrolno obravnavanje vplivajo na populacijo deževnikov v tleh po spravilu oljnih buč in soje. Meritve smo opravili v mesecu oktobru 2014 na posestvu Univerzitetnega kmetijskega centra Univerze v Mariboru, na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede. Za vzorčenja deževnikov smo uporabili gorčično ekstrakcijo, sestavljeno iz 1/3 zmlete bele gorjušice in 2/3 vode in tehniko ročnega zbiranja. Parametri meritve so bili število, velikost in skupna masa deževnikov v tleh. Glede na pridelovalni sistem je bilo največje skupno število deževnikov na 0,25 m2 v biološko dinamičnem (16,1) in ekološkem (15,5) pridelovalnem sistemu v primerjavi s kontrolnim obravnavanjem (6,3). Skupna masa deževnikov v g na 0,25 m2 je bila največja v ekološkem (18,9) in biološko dinamičnem (18,3) pridelovalnem sistemu. Skupno število deževnikov glede na pridelovalni sistem, preračunano na ha, je bilo največje v biološko dinamičnem (642.600), po spravilu oljnih buč prav tako v biološko dinamičnem (561.200) in po spravilu soje v ekološkem (820.000) pridelovalnem sistemu. Skupna masa preračuna v kg na ha, je bila glede na pridelovalni sistem največja v ekološkem (757), po spravilu oljnih buč v biološko dinamičnem (590) in po spravilu soje (995) v ekološkem pridelovalnem sistemu.
Ključne besede: deževniki, pridelovalni sistemi, masa, število, soja, oljne buče
Objavljeno: 28.08.2015; Ogledov: 561; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (539,60 KB)

9.
PRIDELOVANJE NAVADNE PŠENICE IN PIRE V RAZLIČNIH PRIDELOVALNIH SISTEMIH, VREDNOTENJE PRIDELKA IN PARAMETRI KLASOV
Matej Šmigoc, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Različni pridelovalni sistemi lahko imajo različen vpliv na rast in pridelek zahtevnejše navadne pšenice v primerjavi s piro. Namen poskusa je analizirati vpliv različnih pridelovalnih sistemov (konvencionalni, integrirani, ekološki, biodinamični in kontrola) na pridelek in značilnosti klasa pšenice (sorta "Antonius") ter pire (sorta "Ebners Rotkorn"). Za vsak pridelovalni sistem so upoštevani predpisi, ki veljajo za posamezen pridelovalni sistem. Statistično značilno najvišji pridelek pšenice je dosežen pri konvencionalni (5,4 kg/10 m2) in integrirani pridelavi (5,3 kg/10 m2), statistično značilno nižji pridelek pa pri kontroli (3,6 kg/10 m2). Rezultati kažejo, da pridelovalni sistemi vplivajo tudi na pridelek pire, kjer je dosežen statistično značilno najvišji pridelek pri konvencionalnem (4,6 kg/10 m2) in integriranem pridelovalnem sistemu (4,3 kg/10 m2) ter statistično značilno najnižji pri biodinamičnem pridelovalnem sistemu (2,9 kg/10 m2). Analiza klasov kaže, da pridelovalni sistemi vplivajo na parametre klasa pri pšenici, medtem ko pridelovalni sistemi nimajo statistično značilnega vpliva na parametre klasov pire. Na podlagi rezultatov poskusa lahko sklepamo, da je glede pridelka po upoštevanju vsaj delnega varstva okolja najprimernejši integriran pridelovalni sistem.
Ključne besede: pšenica, pira, pridelovalni sistemi, pridelek
Objavljeno: 05.10.2015; Ogledov: 523; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (1005,30 KB)

10.
VPLIV PRIDELOVALNIH SISTEMOV NA PRIDELEK PŠENICE (Triticum aestivum L. var. aestivum) IN PIRE (Triticum aestivum L. var. spelta)
Sonja Skledar, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Različni pridelovalni sistemi vplivajo na pridelek žit in njihove parametre analize klasov. V diplomskem delu so bili analizirani pridelki žit pšenice in pire, v okviru trajnostnega poskusa, ki sta bili pridelani v rastni sezoni ozimnih žit 2011/2012 na UKC Pohorski dvor. Pridelani sta bili v različnih pridelovalnih sistemih: konvencionalni (KON), integrirani (IP), ekološki (EKO), biodinamični (BD) in kontrolno obravnavanje (K). Pridelovalni sistem je statistično značilno vplival na pridelek in na parametre analize klasa tako pri pšenici kot pri piri. Pri pšenici je pridelek K (3,27 kg 10 m-2) statistično značilno manjši od pridelkov KON (5,98 kg 10 m-2), IP (5,49 kg 10 m-2) in BD (4,96 kg 10 m-2). Pri piri je pridelek K (3,94 kg 10 m-2) in EKO (4,19 kg 10 m-2) statistično značilno manjši od pridelka KON (6,05 kg 10 m-2). Pridelovalni sistem je statistično značilno vplival na dolžino klasa, število zrn na klas in maso zrn na klas pšenice, ni pa vplival na število klaskov na klasu pšenice. Pridelovalni sistem je statistično značilno vplival na dolžino klasa in maso zrn na klas pire, ni pa vplival na število klaskov na klas in število zrn na klas.
Ključne besede: pšenica, pira, pridelovalni sistem, pridelek
Objavljeno: 18.12.2015; Ogledov: 504; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (825,29 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici