1. Nekateri mehanizmi razvijanja bralne pismenosti na področju vzgoje in izobraževanjaDragica Haramija, Milena Ivanuš-Grmek, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku osvetljujemo problematiko razvijanja bralne pismenosti v povezavi s posodabljanjem ku-rikuluma za vrtce in učnih načrtov po celotni vertikali vzgoje in izobraževanja. Opozarjamo na vlogo vseh strokovnih delavcev v vrtcu in šoli pri razvijanju bralne pismenosti. Poudarjamo, da na bralno pismenost vplivajo dobro opravljeno opismenjevanje, kvalitetna učna gradiva, motivacija učencev za branje ter ustrezne strategije dela z učenci.
Ključne besede: bralna motivacija, gradniki bralne pismenosti, opismenjevanje, vrtec, šola
Objavljeno v DKUM: 07.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 0
 Povezava na datoteko |
2. Vloga pedagoga pri vzgojno-izobraževalnem delu z nadarjenimi in talentiranimi učenci v osnovni šoli : magistrsko deloTjaša Kurež, 2024, magistrsko delo Opis: Šolski prostor se nenehno spreminja, kar prinaša nove izzive in priložnosti za razvoj vzgojno-izobraževalnega dela. V zadnjih letih so bile te spremembe še posebej izrazite zaradi prilagoditev, ki so bile potrebne zaradi bolezni novega koronavirusa in pa kurikularne prenove, ki nas čaka.
Magistrsko delo obravnava vlogo pedagoga v šolski svetovalni službi pri delu z nadarjenimi učenci. V teoretičnem delu smo preučili opredelitve nadarjenosti in talentiranosti različnih avtorjev ter zakonsko podlago za delo z nadarjenimi in s talentiranimi učenci v Sloveniji. Poseben poudarek smo dali procesu odkrivanja, evidentiranja in identifikacije nadarjenih učencev. Raziskali smo naloge šolske svetovalne službe in izzive, s katerimi se srečujejo svetovalni delavci pri delu z nadarjenimi in s talentiranimi učenci. Preverili smo kompetence pedagogov in primerjali programe slovenskih fakultet ter njihove vplive na samooceno kompetentnosti. Posebej smo se osredotočili na pomembnost stalnega strokovnega razvoja in nadaljnjega izobraževanja šolskih svetovalnih delavcev.
Ključne besede: nadarjeni, talentirani, pedagog, svetovanje, kompetence.
Objavljeno v DKUM: 10.09.2024; Ogledov: 52; Prenosov: 10
 Celotno besedilo (1,62 MB) |
3. Perceptions of didactic strategies among pupils and teachers in primary schoolMonika Mithans, Joca Zurc, Milena Ivanuš-Grmek, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: The quality of educational work is inextricably linked to many factors at the system, school, teacher, and student levels. This research was carried out within the project ‘Education of Teachers as a Factor of Providing High-quality Life-long Learning in the Learning Society/The Society of Fast Socio-economic Changes and Unsure Future’, funded by the Slove-nian Research Agency. This paper provides a basic overview of the char-acteristics of open instruction, an umbrella term that combines active and learner-centred didactic strategies. The empirical section focuses on the use of didactic strategies. The survey was carried out with 1,536 primary school4 pupils in Grades 7 and 9 and 263 of their teachers. Both pupils and teachers cited problem-based learning and research-based learning as the most commonly used didactic strategies, while project-based learning was the least frequently used. Despite the agreement on the most and least frequently used didactic strategies, there are statisti-cally significant differences between pupils’ and teachers’ perceptions of all selected didactic strategies. Teachers reported that they used these strategies more often than was perceived by their pupils. We also found a statistically significant impact of better learning performance on the perception of certain didactic strategies. The results of the study raise new research questions, especially in the design of more detailed analy-ses of the use of didactic strategies in pedagogical practice.
Ključne besede: academic performance, didactic strategies, primary school, pupil activity
Objavljeno v DKUM: 14.08.2024; Ogledov: 76; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,76 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. |
5. Medpredmetno povezovanje in pouk jezikovAlja Lipavic Oštir, Saša Jazbec, 2024, znanstvena monografija Opis: V publikaciji so teoretično, aplikativno in empirično obravnavne različne možnosti in priložnosti za povezovanje pouka nejezikovnih vsebin in pouka jezikov, kar v uvodniku na kratko poimenujemo kot Učenje za življenje! Prispevki so razvrščeni v pet tematskih sklopov, ki naslavljajo naslednje vidike: stališča učiteljev do pouka jezikov, uresničevanje medpredmetnega povezovanja na različnih točkah vertikale v šolstvu, medpredmetno povezovanje kot priložnost za posamezne jezike, povezovanje jezikov s perspektive drugih področij ter primerjava in izkušnje šolskih sistemov z medpredmetnim povezovanjem drugod. Prispevki so pomemben doprinos k razmisleku odločevalcev, kreatorjev šolske politike in akterjev v učnem procesu o prepotrebnih spremembah, o relativizaciji mej med posameznimi znanostmi in o pomenu osmišljenega učenja in poučevanja jezikov, ki učence in učenke pripravlja na življenje. V njem problemi, ki jih rešujemo, niso omejeni na eno samo področje ali na en jezik, ampak so holistični in zahtevajo razumevanje različnih perspektiv gledanja na nek konkreten problem in zahtevajo znanja in razumevanja različnih jezikov.
Ključne besede: medpredmetno povezovanje, jezikovni in nejezikovni pouk, CLIL, celostni pristop, pouk tujega jezika
Objavljeno v DKUM: 25.01.2024; Ogledov: 369; Prenosov: 55
Celotno besedilo (11,67 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Potrebne izboljšave na področju vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami v predšolskem obdobju : magistrsko deloNuša Junger, 2023, magistrsko delo Opis: Predšolsko obdobje je eno izmed najpomembnejših obdobij v otrokovem življenju, saj je potrebno razvijati in spodbujati otrokov celostni razvoj. Vzgojitelji, pomočniki vzgojiteljev, specialni in inkluzivni pedagogi (v nadaljevanju strokovni delavci) se morajo za uspešno delo z otroki s posebnimi potrebami ustrezno usposobiti in na tem področju poglobiti svoje znanje. To znanje zajema značilnosti posameznih skupin teh otrok in njihovih staršev, metode in strategije dela z njimi v oddelku, prepoznavanje, opazovanje in spremljanje otrokovega razvoja oziroma napredka, načine načrtovanja ciljev in dejavnosti ter prilagajanja z uporabo različnih didaktičnih pripomočkov. Prehod na inkluzivno paradigmo pomeni spremembe pri usposabljanju strokovnih delavcev. Da bi lahko strokovni delavci učinkovito delovali v inkluzivnih okoljih, morajo imeti ustrezne vrednote, stališča, veščine, sposobnosti in znanja (Opara idr., 2010). Strokovni delavci na plečih nosijo eno izmed najodgovornejših nalog, saj morajo po principu timskega dela sodelovati pri večini nalog za otroke s posebnimi potrebami, ki so vključeni v skupino in ob tem nositi polno poklicno in osebno odgovornost (Čas, Kastelic in Šter, 2003).
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, redni oddelki vrtcev, strokovna izobraževanja in usposabljanja, profesionalni razvoj, vpeljevanje izboljšav in dvig kakovosti vrtcev
Objavljeno v DKUM: 16.06.2023; Ogledov: 601; Prenosov: 82
Celotno besedilo (1,26 MB) |
7. Didaktična transformacija učne vsebine na razredni stopnji osnovne šoleTanja Pelc, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del govori o didaktični transformaciji učne vsebine ter o pripravi učnih vsebin glede na potrebe ter razvojne značilnosti učenca. Učne vsebine pomembno vplivajo na razvoj otroka, njegovo vzgojo in življenje v družbi, zato moramo biti pri izbiri učnih vsebin zelo pozorni. Upoštevati moramo čas, ki nam je na voljo, predznanje učencev, interese načrtovalcev, izkušnje in spretnosti učencev, učno gradivo in oblike izobraževanja. Pri upoštevanju vseh elementov priprave učne ure pride do različnih procesov, transformacij, ki morajo biti izvedene sistematično, znanstveno strokovno ter težavnostno primerno razvojni stopnji otroka. Učitelj ima pomembno vlogo, saj vsa spoznanja prenese na svoje učence, na kakšen način bo to storil, pa je v njegovih rokah.
V empiričnem delu je bil raziskan pogled učiteljev na didaktično transformacijo. Zanimalo nas je, kako učitelji pripravljajo učno vsebino, da je primerna za učence, katera didaktična načela in pristope podajanja učne vsebine največkrat uporabljajo. Prav tako nas je zanimalo, ali so pri pouku poleg vsebin s kognitivnega področja zastopane tudi čustveno-doživljajske vsebine. V analizo nismo vključili vsebin, ki izhajajo iz psihomotoričnega zornega kota.
Ključne besede: učne vsebine, znanstvenost učne vsebine, didaktična transformacija
Objavljeno v DKUM: 26.01.2023; Ogledov: 576; Prenosov: 42
Celotno besedilo (1,02 MB) |
8. Didaktični pristopi učiteljev prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja, ki poučujejo otroke s posebnimi potrebami v rednih osnovnih šolah : magistrsko deloKatja Brumen, 2022, magistrsko delo Opis: V slovenskih osnovnih šolah se učitelji vsakodnevno srečujejo z raznolikimi učenci, pri katerih zaradi razlik v potrebah, sposobnostih in željah prihaja do procesa inkluzije. Gre za proces, ki omogoča vsakemu posamezniku, ne glede na spol, starost, versko pripadnost, spolno usmerjenost, invalidnost in nadarjenost, vključenost in sprejemanje v procesu izobraževanja. Magistrsko delo ugotavlja, katere didaktične pristope uporabljajo učitelji prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja pri pouku; kako prilagajajo delo učencem s posebnimi potrebami in kako poteka individualizacija dela v razredu.
V prvem, teoretičnem delu sta predstavljena proces inkluzije in njegova vloga v procesu vzgoje in izobraževanja. Podrobneje so predstavljene tudi skupine posebnih potreb otrok in skupina nadarjenih otrok. V nadaljevanju so predstavljeni didaktični pristopi v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju ter podrobneje opredeljeni za vsako skupino posebnih potreb ter nadarjene učence.
V drugem, empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki je temeljila na vzorcu 143 učiteljev in učiteljic, ki poučujejo v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju v naključno izbranih osnovnih šolah po Sloveniji.
Rezultati raziskave kažejo, da je v razredih anketirancev največ otrok, ki imajo primanjkljaje na posameznih področjih učenja. Učitelji učencem s posebnimi potrebami pri pouku najpogosteje pomagajo tako, da podajajo kratka in jasna navodila, obravnavane teme poskušajo povezovati z učenčevimi življenjskimi izkušnjami, na splošno pa učencem prilagajo delo in zahtevnost nalog. Pri težavah pri pouku se največkrat posvetujejo kar z drugimi učitelji razrednega pouka. Ugotovljeno je tudi, da osnovne šole, na katerih poučujejo anketiranci, niso prilagojene učencem s posebnimi potrebami.
Ključne besede: Otroci s posebnimi potrebami, inkluzija, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, didaktični pristopi, prilagoditve pouka.
Objavljeno v DKUM: 20.09.2022; Ogledov: 895; Prenosov: 213
Celotno besedilo (1,59 MB) |
9. Načrtovanje dela inkluzivnih pedagogov z otroki s posebnimi potrebami : magistrsko deloTina Hartman, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga z naslovom Načrtovanje dela inkluzivnih pedagogov z otroki s posebnimi potrebami je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo naredili poglobljeno analizo pogledov različnih avtorjev o inkluziji v vzgoji in izobraževanju, opredelili otroke s posebnimi potrebami, predstavili prilagoditve, oblike podpore in pomoči, ki jih potrebujejo le ti. V empiričnem delu smo predstavili raziskovalni del, pri katerem smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop. Podatke smo zbrali z individualiziranimi strukturiranimi intervjuji. V empiričnem delu smo s pomočjo opravljenih intervjujev odgovorili na raziskovalna vprašanja, ki se nanašajo na načrtovanje in pripravo na delo inkluzivnih pedagogov z otroki s posebnimi potrebami, načrtovanje in urejanje prilagoditev, načrtovanje strategij in pristopov dela ter didaktičnih pripomočkov za otroke s posebnimi potrebami, kakšna je skrb za ustvarjanje inkluzivnega okolja in kako poteka evalvacija dela inkluzivnih pedagogov. Raziskava je pokazala, da inkluzivni pedagogi kot ključen del načrtovanja dela z otroki s posebnimi potrebami opredeljujejo poznavanje otroka in njegovih potreb. Vzgojno-izobraževalna ustanova sestavi individualiziran program, v katerem so zapisani cilji, ki inkluzivnim pedagogom predstavljajo vodilo za delo. Pri urah dodatne strokovne pomoči, kot tudi pri pouku, so učenci s posebnimi potrebami deležni prilagoditev. K načrtovanju in izboljšanju nadaljnjega dela inkluzivnim pedagogom doprinesejo opravljene evalvacije. Inkluzivni pedagogi se z različnimi pristopi in strategijami dela trudijo, da bi v vrtcih in šolah vladala inkluzivna klima.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, inkluzija v vzgoji in izobraževanju, inkluzivni pedagogi, prilagoditve, dodatna strokovna pomoč, evalvacija
Objavljeno v DKUM: 19.05.2022; Ogledov: 1735; Prenosov: 427
Celotno besedilo (763,53 KB) |
10. Stališča staršev otrok s posebnimi potrebami do realizacije dodatne strokovne pomoči : magistrsko deloAlja Podmenik, 2021, magistrsko delo Opis: V nalogi obravnavamo stališča staršev otrok s posebnimi potrebami do realizacije dodatne strokovne pomoči. V Sloveniji je dodatna strokovna pomoč omogočena otrokom s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo ter v izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. V raziskavi smo uporabili kvalitativno metodo in izvedli polstrukturirane intervjuje. Želeli smo ugotoviti, kakšna stališča imajo starši otrok, ki so usmerjeni v program osnovne šole s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo do izvajalcev dodatne strokovne pomoči in aspektov njihovega dela ter proučiti načine izvajanja dodatne strokovne pomoči in odnos staršev do teh realiziranih načinov. Intervjuvali smo osem staršev otrok s posebnimi potrebami, ki imajo odločbo o usmeritvi in so vključeni v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, ki se izvaja na redni osnovni šoli. Vključeni v raziskavo imajo pozitivna stališča do izvajalcev dodatne strokovne pomoči. Menijo, da s pomočjo le-te njihovi otroci lažje dosegajo predvidene cilje in so v širšem okolju uspešnejši. Načini izvajanja dodatne strokovne pomoči so se izkazali kot pomoč in podpora tako staršem kot otrokom. Med izvajalci dodatne strokovne pomoči poteka dvosmerna komunikacija, ki se je pokazala kot uspešna, saj v takšni vrsti sodelovanja otrok s posebnimi potrebami lažje premaguje primanjkljaje, ovire oziroma motnje.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, starši otrok s posebnimi potrebami, dodatna strokovna pomoč, pedagoška obravnava, vključevanje otrok s posebnimi potrebami v redne osnovne šole
Objavljeno v DKUM: 17.11.2021; Ogledov: 1274; Prenosov: 261
Celotno besedilo (879,57 KB) |
