Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Kofein je naravni alkaloid iz skupine metilksantinov in sodi med najpogosteje zaužite psihoaktivne spojine na svetu. V diplomskem delu je določena vsebnost kofeina v 30 vzorcih kave, od tega je 28 vzorcev sorte Coffea arabica, en vzorec Coffea canephora (robusta) in en vzorec mešanice obeh vrst. Ekstrakcija kofeina iz zmletih vzorcev je izvedena z dodatkom 40 ml vode na 45 mg mlete kave in z vrenjem 30 min. Iz mlete kave sta pripravljena napitka espreso in turška kava. Koncentracija kofeina je določena s tekočinsko kromatografijo (LC). Rezultati pokažejo, da espreso vsebuje več kofeina na napitek (56,7 ± 1,2 mg/napitek) kot turška kava (40,5 ± 0,8 mg/napitek), medtem ko je izkoristek ekstrakcije višji pri turški kavi (75,7 ± 0,7 %) kot pri espresu (60,3 ± 1,0 %). Svetlo praženi vzorci vsebujejo več kofeina (14,4 ± 0,4 mg/g) kot srednje praženi (12,2 ± 0,4 mg/g). Vpliv metode predelave ni enoznačen, saj sta koncentraciji suhe in mokre metode različni glede na način priprave napitka. Interakcija med metodo predelave in stopnjo praženja ni statistično značilna, pri turški kavi pa se pokaže kot mejno značilna (p = 0,080). Za potrditev interakcije bi bilo potrebno dodatno preverjanje z večjim številom vzorcev.
Ključne besede: kava (Coffea spp.), kofein, kavni napitki, ekstrakcija kofeina, HPLC
Objavljeno v DKUM: 14.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,54 MB)

Opis: Poskus je potekal na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru v obdobju od maja do junija 2025. V raziskavo smo vključili tri različna gojišča: G₁ (kontrolno gojišče brez dodatka rastnih regulatorjev), G₂ (gojišče z dodatkom 1 mg/l BAP) ter G₃ (gojišče z dodatkom 10 % kokosove vode). Skupno smo testirali 120 izsečkov malinjaka, po 40 na posamezno gojišče. Osrednji cilj raziskave je bil preučiti vpliv različnih sestav gojišč na rast in razraščanje poganjkov v in vitro pogojih, s poudarkom na primerjavi učinkovitosti rastnega regulatorja citokinina BAP in naravne sestavine kokosove vode v primerjavi s kontrolnim gojiščem brez dodanih rastnih regulatorjev. Rezultati so pokazali, da so se na kontrolnem gojišču G₁ razvili večji poganjki z dobro razvitim koreninskim sistemom, bakterijska kontaminacija pa je bila omejena predvsem na območje korenin. Gojišče G₂ je spodbudilo največje število novo tvorjenih poganjkov, bakterijska kontaminacija je bila nekoliko bolj razširjena. Gojišče G₃ je omogočilo zmeren razvoj listov, hkrati pa je bilo opaziti največjo bakterijsko kontaminacijo, kar je pripisano bogati hranilni sestavi kokosove vode, ki spodbuja rast mikroorganizmov. Ugotovljeno je bilo, da čeprav kokosova voda podpira rast rastlinskih tkiv, njena uporaba povečuje tveganje za bakterijsko kontaminacijo, kar lahko posledično oteži rast in razmnoževanje v in vitro pogojih. V okviru našega poskusa se je gojišče z dodatkom BAP izkazalo kot najučinkovitejše pri spodbujanju razmnoževanja, medtem ko uporaba kokosove vode zahteva previdno načrtovanje in optimizacijo, saj lahko zaradi svoje hranilne sestave pospeši rast nezaželenih mikroorganizmov.
Ključne besede: malinjak, kokosova voda, in vitro, tkivne kulture, Rubus idaeus
Objavljeno v DKUM: 04.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (2,28 MB)

Opis: Močvirnice (rod Epipactis) predstavljajo taksonomsko zapleteno skupino nižjih taksonov znotraj družine kukavičevk. Težave pri identifikaciji in taksonomskem razvrščanju povzročajo velike razlike v morfoloških in fenotipskih lastnostih in ožja genetska sorodnost taksonov, ki je bila do sedaj slabo raziskana. Močvirnice v Sloveniji do sedaj še niso bile vključene v molekulske raziskave. Namen magistrske naloge je bil sistematično obdelati morfološke značilnosti osebkov iz različnih populacij na območju Goričkega. Proučene osebke smo glede na morfološke značilnosti hipotetično uvrstili v oblikovni krog širokolistne močvirnice. Med osebki znotraj populacij in med populacijami smo ugotovili statistično značilne razlike v dolžini plodnice in medene ustne (hipohil, epihil) ter v dolžini in širini čašnih in venčnih listov. Na podlagi morfoloških podatkov, povzetih po literaturi, smo za posamezne morfotipe iz Goričkega, izdelali model, na podlagi katerega smo jih glede na uporabljene morfološke parametre uvrstili v pripadajoče vrste. S pretočno citometrijo smo na podlagi velikosti genoma proučene osebke razvrstili v tri homogene skupine. Uporaba AFLP molekulskih markerjev se je izkazala kot zelo koristna pri razvrščanju ožje sorodnih morfotipov, medtem ko je bila uporaba ITS koristna le pri razvrščanju višjih taksonomskih skupin. V magistrski nalogi je zajet le manjši sklop večletnih raziskav, ki so še v teku. Rezultati so pokazali, da je pri reševanju taksonomskih odnosov znotraj rodu Epipactis ključna uporaba ustrezne kombinacije molekulskih in morfoloških markerjev.
Ključne besede: širokolistna močvirnica, morfološke značilnosti, AFLP, ITS, velikost genoma
Objavljeno v DKUM: 12.11.2018; Ogledov: 1503; Prenosov: 228
Celotno besedilo (14,25 MB)

Opis: Specializirani pridelovalci okrasnih rastlin se pri razmnoževanju pelargonij poslužujejo vegetativnega razmnoževanja s stebelnimi potaknjenci. Za terminsko načrtovano pridelavo si prizadevajo izboljšati delež in skrajšati čas ukoreninjena. Pri tem si pomagajo z rastnimi regulatorji, ki pospešujejo ukoreninjenje potaknjencev. Kelpak je naraven ekstrakt iz rjavih morskih alg, ki ga zaradi visoke vsebnosti indol-3-maslene kisline in kinetina uvrščamo med rastne regulatorje. Številni avtorji poročajo o pozitivnem učinku Kelpaka na zakoreninjenje, rast in razvoj okrasnih rastlin, zelenjadnic, poljščin in drevnin. V diplomski nalogi smo potaknjence visečih pelargonij (Pelargonium peltatum L'HÉRIT. 'Ville de Paris Red') pred potikanjem v multiplošče (2. 4. 2010) tretirali z različnimi koncentracijami vodne raztopine Kelpaka, da bi ugotovili vpliv tretiranja na morfološke in biokemijske značilnosti visečih pelargonij do faze tržne zrelosti. Kelpak smo ponovno talno aplicirali po treh tednih, in sicer pred sajenjem v lončke. Tretiranje z vodno raztopino Kelpaka je imelo pozitiven učinek na razvoj nadzemnega in podzemnega dela pelargonij, tako v prvih treh tednih po inicialnem tretiranju kot tudi po kasnejšem terminu ponovnega tretiranja (24. 4. 2008). Pri četrtem vzorčnem terminu (12. 6. 2008) smo zasledili statistično signifikantno prirast mase rastlin pri 1 % vodni raztopini Kelpaka. Tudi pri prirastu mase korenin smo statistično signifikantne razlike izmerili pri četrtem vzorčnem terminu, in sicer prav tako pri 1 % vodni raztopini Kelpaka. Signifikantno povečanje števila listov smo prešteli tako pri tretjem (7. 5. 2008) kot pri četrtem vzorčnem terminu pri 2 % raztopini Kelpaka. Z analizo vsebnosti skupnih proteinov smo pri drugem vzorčnem terminu (24. 4. 2008) določili signifikantno povečanje skupnih proteinov pri 2 % vodni raztopini Kelpaka. Statistično signifikantne razlike v vsebnosti skupnih fenolov pa smo izmerili pri prvem vzorčnem terminu (2. 4. 2008) pri 1 % vodni raztopini Kelpaka v primerjavi s kontrolnimi rastlinami.
Ključne besede: Kelpak / pelargonije / Pelargonium peltatum 'Ville de Paris Red' / skupni proteini / skupni fenoli.
Objavljeno v DKUM: 15.10.2010; Ogledov: 3487; Prenosov: 259
Celotno besedilo (637,28 KB)