| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Postopki za reševanje prezadolženosti fizičnih oseb v slovenski in italijanski pravni ureditvi (osebni stečaj in postopki zaradi prezadolženosti)
Kristina Kanevče, 2018, diplomsko delo

Opis: V slovenski pravni ureditvi je osebni stečaj uveden leta 2008 z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventosti in prisilnem prenehanju. Ta zakon omogoča prezadolženim fizičnim osebam, da pod določenimi pogoji in po točno predpisanem postopku upnikom poskušajo poplačati terjatve iz premoženja, ki je del stečajne mase, za preostanek dolgov, ki niso zmoženi plačati pa lahko zaprosijo v posebnem postopku odpust obveznosti. V italijanskem pravnem sistemu so fizične osebe izključene iz stečajnega zakona, saj so opredeljene kot »soggetti non fallibili« oz. osebe, nad katerimi ni mogoče začeti stečajnega postopka. Iz tega razloga italijanska pravna ureditev ne pozna instituta osebnega stečaja, ampak je leta 2012 uvedela poseben zakon, zunaj stečajnega zakona, ki se imenuje Legge n. 3/2012 in ureja postopke za reševanje prezadolženosti fizičnih oseb. Italijanska zakonodaja omogoča dva postopka finančne reorganizacije, na podlagi katerih se prezadolženi dolžnik skuša dogovoriti o poplačilu svojih dolgov z upniki, tretji postopek pa je podoben našemu institutu osebnega stečaja in predpisuje postopek likvidacije (stečaja) premoženja dolžnika, pod določenimi pogoji tudi odpust obveznosti. Namen diplomske naloge je predstaviti s čim manj teorije postopke za reševanje prezadolženosti fizičnih oseb v slovenski in italijanski pravni ureditvi in predstaviti glavne razlike med dvema ureditvama.
Ključne besede: osebni stečaj, odpust obveznosti, postopki zaradi insolventnosti, insolvenčno pravo, dolžnik, stečajni postopek
Objavljeno: 21.12.2018; Ogledov: 2564; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (487,41 KB)

2.
Socialni in delovnopravni vidik osebnega stečaja potrošnika
Nataša Breznik Irgolič, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Na stečaj potrošnikov je potrebno gledati z več vidikov. Prezadolženost ni le osebna izkušnja dolžnika, temveč je tudi družbeni problem, odvisen od makroekonomskih dejavnikov. Prezadolženost je tako posledica mnogih objektivnih in subjektivnih okoliščin, s katerimi se je srečal dolžnik. Kadar insolventnost povzroči odvzemanje stanovanjskih nepremičnin, zdravstvene težave ali nezaposlenost, je obveznost socialne države, da pomaga dolžniku. Vloga socialne države je zaščititi dolžnika in enakomerno porazdeliti izgube med upnike, dolžnike in državo. Socialna država nase prevzame obveznosti zagotavljanja temeljnih eksistencialnih potreb svojih državljanov, z vidika osebnega stečaja potrošnikov pa mora vzpostaviti določeno mero humanosti do dolžnika in mu omogočiti minimalne pogoje za dostojno življenje ne glede na odgovornost za dolgove. V postopku stečaja potrošnikov je potrebno spoštovati človekovo dostojanstvo. Po eni strani delovanje trga delovne sile vpliva na postopke osebnih stečajev, po drugi strani pa postopki osebnih stečajev vplivajo na delovanje trga delovne sile. Prezadolženost lahko povzroči zdravstvene težave in zdravstvene težave lahko povzročijo prezadolženost. Pri odpravi ali omilitvi posledic prezadolženosti imajo poleg postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti pomembno vlogo tudi pravice socialnega varstva. Tako je postopek osebnega stečaja instrument socialne države, ki se prepleta z drugimi instrumenti socialne države. Država mora določiti, kako primerno razdeliti socialnozavarovalno funkcijo osebnega stečaja potrošnikov in ostalih socialnih zavarovanj. Le celovit sistem socialne varnosti lahko omogoči nov začetek in rehabilitacijo dolžnikov. Na splošno velja, da države, ki imajo dokaj močan sistem socialne varnosti, imajo slabšo zaščito v stečajnem pravu in nasprotno, države z radodarnim odpustom dolgov v stečajnem postopku (zlasti ZDA) imajo bolj omejen sistem socialne varnosti. Vendar se ureditve postopkov stečaja potrošnikov med seboj približujejo in posnemajo, se soočajo s podobnimi težavami, so posledice kulturnih, političnih in zgodovinskih dejavnikov in nimajo zgolj socialne funkcije, zato imajo tudi sistemi z visoko zaščito socialne varnosti, lahko dobro zaščito v stečajnem pravu potrošnikov. ZDA z zelo liberalnim postopkom stečaja potrošnikov imajo zaradi slabih socialnih zavarovanj (zlasti zdravstvenega) posebej poudarjeno vlogo stečaja potrošnikov na področju socialne varnosti. Stečaj potrošnikov na Hrvaškem ima poudarjeno vlogo v zaščiti človekovega dostojanstva in socialni varnosti stečajnega dolžnika in ima kar nekaj ustreznih rešitev problemov, s katerimi se bo morala v prihodnje soočiti tudi Republika Slovenija. Zaposlitev stečajnega dolžnika v postopku osebnega stečaja je pomembna za upnike, ker dolžnik s prejemki iz delovnega razmerja lahko ustvarja stečajno maso. Pomembna pa je tudi pri omogočanju rehabilitacije dolžnika, ki bi jo naj nudil osebni stečaj. Dejansko stanje v postopkih osebnih stečajev pa kaže, da je majhno število stečajnih dolžnikov zaposlenih oziroma na podlagi zaposlitve prejemajo le minimalno plačo. Nedvomno obstajajo možnosti, kako povišati število zaposlenih stečajnih dolžnikov, ostaja pa vprašanje, katere bi bile najprimernejše. Pri motivaciji iskanja zaposlitve in dela je za stečajnega dolžnika pomemben kriterij, kateri prejemki iz delovnega razmerja in v kakšni višini bodo izvzeti iz stečajne mase. V zvezi s tem se v praksi pojavlja več dilem, zlasti o izplačilih stroškov v zvezi z delom. Da se lahko doseže namen postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti, je potrebno zaščititi plače in druge prejemke iz delovnega razmerja pred izterjavo v obsegu potrebnem za preživljanje delavca in njegove družine.
Ključne besede: Osebni stečaj, potrošnik, socialna varnost, delavec, delodajalec, stečajna masa, plača, plačilo, izterjava prejemkov.
Objavljeno: 10.12.2016; Ogledov: 1029; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

3.
IZGUBA ZAVAROVALNIH PRAVIC IN NEZAVAROVANE NEVARNOSTI PRI ZAVAROVANJU AVTOMOBILSKEGA KASKA
Maja Skobe, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava kaj je izguba zavarovalnih pravic ali izključitve zavarovalnega kritja in kdaj govorimo o nezavarovanih nevarnostih v splošnih pogojih kasko zavarovanja motornih vozil pri zavarovalnicah, ki tržijo življenjska in premoženjska zavarovanja, v Sloveniji. Takšne zavarovalnice imenujemo kompozitne ali splošne ali univerzalne zavarovalnice. V začetnem delu diplomskega dela obravnavam najprej zavarovalno pravo, kaj so zavarovalnice, zavarovalno pogodbo in zavarovalno polico, njihove bistvene sestavine, kasko zavarovanje motornih vozil, kot eno izmed vrst zavarovanja, ki spada med premoženjska zavarovanja, za katera se stranka sama odloči, ali bo sovje vozilo dala kasko zavarovati ali ne, torej gre za prostovoljno zavarovanje. V drugem delu je opisano kdaj gre za izgubo zavarovalnih pravic ali izključitev iz zavarovalnega kritja in kaj so nezavarovane nevarnosti.
Ključne besede: zavarovalno pravo, zavarovalnica, zavarovalna polica, zavarovalna pogodba, kasko zavarovanje motornih vozil, izguba zavarovalnih pravic, izključitev iz zavarovalnega kritja, nezavarovane nevarnosti, zavarovalni primer, zavarovalnina.
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 993; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (435,61 KB)

4.
Problematika nadzora v italijanski delniški družbi
Mirjam Novakovič, 2016, magistrsko delo

Opis: Problematika nadzora v delniških družbah je problem, ki je širše prisoten v skorajda vseh pravnih ureditvah. V okviru posameznih sistemov upravljanja in nadzora se je nadzorni institut oblikoval različno, tako v institucionalnem kot tudi v funkcionalnem smislu. V nalogi je analiziran latinski sistem upravljanja in nadzora, ki se v zadnjem stoletju izoblikoval v italijanski pravni ureditvi. Izpostavljene so temeljne značilnosti kot tudi posebnosti sistema, tudi v primerjavi z enotirnim in dvotirnim sistemom upravljanja in nadzora. Posebna pozornost je namenjena analizi nadzorne funkcije v pristojnosti nadzornega sveta (»Collegio Sindacale«) in specifikam modela nadzora in oceni učinkovitosti posameznih sistemov upravljanja in nadzora.
Ključne besede: nadzor, latinski sistem upravljanja in nadzora, nadzorni svet, «Collegio Sindacale«
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 716; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

5.
LEKARNIŠKA DEJAVNOST - JAVNA SLUŽBA ALI GOSPODARSKA DEJAVNOST
Tanja Bauer, 2016, magistrsko delo

Opis: Lekarniško dejavnost v Republiki Sloveniji opravljajo javni zavodi in zasebniki na podlagi koncesije in sicer kot javno službo in hkrati tudi kot tržno dejavnost. Javni zavodi sicer niso ustanovljeni za opravljanje gospodarske dejavnosti in pridobivanje dobička, temveč za opravljanje javne službe, vendar so lekarniški javni zavodi v tem pogledu posebni, saj ustvarjajo velike presežke, delujejo pretežno po tržnem principu in so celo družbeniki v gospodarskih družbah. Zakonski predpisi na tem področju so nejasni in pomanjkljivi. Zaradi tega se v lekarniški dejavnosti pojavljajo številna vprašanja. Problematična je razmejitev med javno službo in tržno (gospodarsko) dejavnostjo, zato ni čisto jasno, katera dejavnost, ki jo opravlja zavod, spada v okvir javne službe in katera pod tržno dejavnost. Razmejitev pa je pomembna, saj je od nje odvisen režim izvajanja dejavnosti in razpolaganja s presežkom. Nekateri lekarniški javni zavodi presežek, ki ga ustvarijo, uporabljajo za ustanavljanje gospodarskih družb. Vendar pa zaradi določb zakonskih predpisov, ki javnim zavodom prepovedujejo pridobivanje kapitalskih naložb, obstaja dilema o zakonitosti ustanavljanja gospodarskih družb s strani javnih zavodov. Obstaja pa tudi vprašanje, ali takšno razmerje morda škodi poslovanju gospodarskih družb, glede na to, da javni zavodi delujejo po drugačnih netržnih principih, gospodarske družbe pa morajo biti konkurenčne na trgu. Zaradi tega nasprotja se postavlja tudi vprašanje, kako se razporeja presežek/dobiček, ki ga ustvarita javni zavod in gospodarska družba in ali se lahko razporedi v proračune občin ustanoviteljic zavoda. Pri obravnavi navedenih vprašanj naletimo na temeljno vprašanje, ali je zavod kot pravna oseba lastnik sredstev, ki jih uporablja za opravljanje dejavnosti ali pa so lastnice teh sredstev občine ustanoviteljice zavoda. S tem je povezano tudi vprašanje odgovornosti za obveznosti zavoda. Prav tako je v lekarniški dejavnosti različen položaj javnih zavodov in zasebnikov koncesionarjev, vprašanje pa je, kakšne so te razlike in kako vplivajo na izvajanje lekarniške dejavnosti. Morebitne rešitve navedenih vprašanj so že bile predlagane v okviru več predlogov zakonov, vendar ti še niso sprejeti. Opravljena je tudi primerjava ureditve lekarniške dejavnosti v Republiki Sloveniji z ureditvijo v Republiki Avstriji.
Ključne besede: lekarniška dejavnost, javna služba, javni sektor, javni zavod, tržna dejavnost, gospodarska dejavnost
Objavljeno: 26.10.2016; Ogledov: 1576; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

6.
UKREPI ZAŠČITE BANK UPNIC PO POGODBI O PRESTRUKTURIRANJU KAPITALSKE DRUŽBE
Kristina Sigurnjak, 2016, magistrsko delo

Opis: Kapitalska družba, katere sposobnost servisiranja najetih posojil postane ogrožena, ima že v času pred nastopom insolventnosti, kot jo opredeljuje 14. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, dispozitivne možnosti reguliranja svojih dolžniško-upniških razmerij. Med slednjimi navadno prevladujejo razmerja z bankami zaradi najetih kreditov. Stranke situacijo lahko sanirajo zunajsodno s sklenitvijo pogodbe o finančnem prestrukturiranju (angl. master restructuring agreement ali »MRA«). MRA poleg refinanciranja oziroma reprograma obstoječih bančnih terjatev uredi tudi predmet prestrukturiranja, pogoje za refinanciranja (tj. cena, pogoji črpanja in pogoji vračila kreditov), druge zaveze, ki jim mora slediti dolžnik, sankcije za kršitev plačilnih obveznosti in drugih zavez ter druge zahteve banke, ki naj bi pomenile ščitenje pred kreditnim tveganjem določenega komitenta. MRA zaradi ščitenja interesa bank prinese dokaj rigorozne ukrepe nadzora nad poslovanjem dolžnika ter stroge pogodbene obveznosti in sankcije za kršitve. Banke imajo tako preko MRA lahko znaten vpliv na poslovanje svojih dolžnikov, na njihove finančne in poslovne odločitve ter na samo vodenje; predvsem tekom procesa prestrukturiranja in trajanja pogodb z dolžniki. Na ta način se banke lahko izpostavijo neveljavnosti sankcij (npr. niso v celoti izpolnjeni strogi pogoji za odpoved kreditne pogodbe po 1067. členu Zakona o obligacijskih razmerjih), v skrajnih primerih pa tudi (odškodninski) odgovornosti zaradi škodljivega vpliva na družbo dolžnika po določili o povzročanju škodljivega ravnanja poslovodstva po 264. členu Zakona o gospodarskih družbah ter kot obvladujoča družba tako v dejanskem kot v pogodbenem koncernu (predvsem 541. – 543. ter 545. in 547. člen ZGD-1), če le so izpolnjeni pogoji koncernskih pravil o prevzemanju odškodninske in reparacijske odgovornosti.
Ključne besede: Finančno prestrukturiranje, prostovoljno prestrukturiranje, načela prestrukturiranja, banka, upnik, insolventnost, pogodba o prestrukturiranju (master restructuring agreement), kreditna pogodba, zaveze (covenants), prenehanje pogodbe, direktor v senci, vpliv tretjih na organe vodenja in nadzora, poslovodenje, obvladovanje, dejanski koncern, pogodbeni koncern, kvalificiran koncern.
Objavljeno: 24.10.2016; Ogledov: 2288; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

7.
ODGOVORNOSTI POSLOVODJE DRUŽBE Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO
Tanja Bezgovšek, 2016, diplomsko delo

Opis: Tema diplomske naloge obravnava družbo z omejeno odgovornostjo, pojmuje in razlaga razlike med funkcijo zastopanja, funkcijo upravljanja, funkcijo nadzora in funkcijo poslovodenja družbe. V sklopu diplomskega dela so nazorno obravnavani različni vidiki odgovornosti poslovodje ter ključne obveznosti, ki jih mora poslovodja poznati na temeljnih področjih poslovanja kot je finančno področje, delovnopravno področje, računovodstvo in davčno področje. Prav tako so zajeti ukrepi s katerimi se zmanjšajo ali odpravijo številna tveganja odgovornosti poslovodij in zakonske možnosti razbremenitve v primeru odškodninskih zahtevkov napram poslovodji.
Ključne besede: družba z omejeno odgovornostjo, zastopanje, upravljanje, nadzor, poslovodenje, poslovodja, odškodninska odgovornost, odškodninski zahtevek, razbremenitev odgovornosti poslovodje
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 1305; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (797,01 KB)

8.
ZAVAROVANJE AO plus IN RODBINSKA KLAVZULA
Marija Mojca Andrejaš, 2016, diplomsko delo

Opis: Predmet mojega diplomskega dela je razvoj in analiza avtomobilskega zavarovanja v najširšem pomenu ter zavarovanja voznika za škodo zaradi telesnih poškodb, ki je poleg zavarovanja avtomobilske odgovornosti in avtomobilskega kaska, najbolj razširjena vrsta avtomobilskega zavarovanja. Sam pojav in razvoj zavarovanja voznika za škodo zaradi telesnih poškodb (imenovano AO- plus zavarovanje), je pripeljal do ukinitve t.i. »rodbinske klavzule« (imenovana tudi družinska ali sorodstvena klavzula), katera je v preteklosti omejevala upravičenost družinsko povezanih oškodovancev do odškodnine iz naslova avtomobilske odgovornosti za škodo, ki so jo utrpeli v prometni nesreči. Diplomsko delo prikazuje razvoj zavarovanja avtomobilske odgovornosti in v tem okviru podaja poglavitne segmente in mejnike v razvoju, »narekovane« tako s strani zakonodajalca, kot oškodovanca. Poseben poudarek v nalogi je namenjen tendenci razvoja AO-plus zavarovanja, samemu pomenu in vsebini tega zavarovanja, vzporedno s tem pa tudi pojavu in ukinitvi rodbinske klavzule. Pri posameznih obdobjih so prikazani primeri zavarovalniške in sodne prakse s tega področja.
Ključne besede: avtomobilsko zavarovanje, zavarovanje avtomobilske odgovornosti, zavarovanje voznika, rodbinska klavzula, AO-plus zavarovanje
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 818; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (674,15 KB)

9.
Odškodnina za strah v zavarovalni in sodni praksi
Mojca Pišek, 2016, diplomsko delo

Opis: Strah je eno od bolj neprijetnih čustev in hkrati ena od pravno priznanih oblik nepremoženjske škode. V preteklosti je bil dokaj zapostavljen, danes pa vse bolj pridobiva na pomenu. Z odškodninami za strah se pogosto srečujejo tudi zavarovalnice. V prvem delu diplomskega dela je predstavljeno zavarovalno in odškodninsko pravo, v nadaljevanju pa nepremoženjske škode in strah kot ena od njenih oblik. Predstavljeni so primere iz sodne in zavarovalne prakse.
Ključne besede: strah, odškodnina za strah, zavarovalno pravo, nepremoženjska škoda, avtomobilsko zavarovanje, zavarovalna praksa
Objavljeno: 19.05.2016; Ogledov: 2194; Prenosov: 424
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)

10.
Zavarovanje tatvine blaga pri prevozih
Maja Marčec, 2013, diplomsko delo

Opis: Transport tovora je ključna logistična dejavnost in je zahteven proces zaradi velike količine tovora, ki se prevaža po svetu in vse večjega obsega poslovanja podjetij »brez zalog« (»just in time«) v mnogih proizvodnih podjetjih, ki zahtevajo dostavo ob pravem času in na pravem mestu. Tako je transportno zavarovanje ključnega pomena za uspešno poslovanje podjetja in izvedbo mednarodne trgovine, kajti nudi zaščito pred finančnimi posledicami nezgodnih dogodkov. Podjetja skušajo stroške svojega poslovanja minimizirati, zato prihaja v tej transportni verigi do uporabe sredstev in opreme, ki so izrabljena in neustrezna, kar še povečuje možnost nastanka nesreč. Podjetja se večinoma odločajo za sklepanje samo osnovnih zavarovanj in s tem neustreznih oziroma nepopolnih zavarovanj. Skrbna preučitev zavarovalne pogodbe in pogojev zavarovanja ter sklenitev zavarovanj bi jim nudila večjo zaščito pred posledicami škodnih dogodkov.
Ključne besede: transport, tovor, zavarovanje, logistična dejavnost, transportno zavarovanje.
Objavljeno: 14.08.2013; Ogledov: 1033; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

Iskanje izvedeno v 0.35 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici