| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Zavarovanje poštnih storitev : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Logistika sistemov
Mirica Šafran, 2008, diplomsko delo

Ključne besede: Pošta Slovenije, poštne storitve, Zakon o poštnih storitvah, riziko, zavarovanje
Objavljeno: 12.11.2008; Ogledov: 3361; Prenosov: 494 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

2.
Zavarovalniške goljufije v cestnem prometu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa Gospodarska in tehniška logistika
Tina Bombek, 2009, diplomsko delo

Opis: Zavarovalna goljufija je ena izmed oblik poslovnih goljufij, ki najprej povzroča škodo zavarovalnicam, ob tem pa tudi gospodarstvu in nenazadnje zavarovancem. Goljufi se hitro prilagajajo nastalim situacijam, izkoriščajo pomanjkljivosti kontrole in naivnost posameznikov. Velik problem zavarovalnicam predstavlja ogromna izguba denarja, saj postajajo goljufi vse drznejši in iznajdlivejši. Pomembno je tudi dejstvo, da zavarovalnice niso skupno informacijsko povezane, kar pomeni, da imajo goljufi dokaj lahko delo. Zavarovalnice tudi nimajo zmeraj ustrezno izobraženih uslužbencev za preiskovanje zavarovalniških goljufij. Zavarovalnice bi morale svoje delavce vedno znova izobraževati, da bi lažje prepoznali poskus prevare. Poleg tega bi morale biti skupno informacijsko povezane, kar bi goljufom oteževalo delo. Njihovo delo bi bilo olajšano, če bi zavarovalnice imele inteligentno računalniško rešitev, saj trg slednjo tudi ponuja. Javnost bi morala biti obveščena o vsakem poskusu goljufije. Tako bi bodočim goljufom in ostalim mogoče preprečili možnost goljufije, saj bi videli, da sledijo poskusu goljufije tudi posledice.
Ključne besede: zavarovalništvo, zavarovalniške goljufije, poslovne goljufije
Objavljeno: 03.09.2009; Ogledov: 2847; Prenosov: 449
.pdf Celotno besedilo (475,75 KB)

3.
PRAVNA RAZMERJA MED ZAVAROVALNICO, ZAVAROVALNIM ZASTOPNIKOM - POSREDNIKOM IN ZAVAROVALCEM OZIROMA UPRAVIČENCEM
Mojca Vetrih, 2009, diplomsko delo

Opis: Zavarovalništvo dejansko posega v vsa področja našega življenja in je izjemno pomembna gospodarska panoga v razvitih gospodarstvih. Na zavarovalnem trgu, tako slovenskem kot evropskem in drugih, nastopajo različni subjekti, ki so med seboj v različnih pravnih razmerjih in imajo različne pravice in obveznosti, ki so odraz zakonskih ali pogodbenih določil. Osrednja tema diplomskega dela so pravna razmerja med zavarovalnico, zavarovalnim zastopnikom - posrednikom in zavarovalcem oziroma upravičencem, pri čemer najprej za posamezne udeležence zavarovalnega razmerja navajam statusne značilnosti, nato pa skozi posamezna poglavja in podpoglavja predstavljam njihove medsebojne pravice in dolžnosti, kot izvirajo iz pravnih razmerij tekom trajanja zavarovalne pogodbe. Načini, kako pride do sklenitve zavarovalne pogodbe, so različni. Zakon o zavarovalništvu natančno določa pogoje trženja zavarovalnih storitev, zlasti kdo lahko opravlja dejavnost in posle zavarovalnega zastopanja in posredovanja. Zavarovalec potrebuje različne vrste zavarovanj, pri tem pa zaradi zapletenih zavarovalnih produktov pogosto potrebuje pomoč ustrezno strokovno usposobljene osebe, kot so npr. zavarovalni zastopniki ali zavarovalni posredniki. Čeprav imata tako zavarovalni zastopnik kot zavarovalni posrednik interes, da zavarovalec z zavarovalnico sklene zavarovalno pogodbo, med njima obstaja več razlik. Namen življenjskega zavarovanja je zagotavljanje ekonomske varnosti, bodisi samega zavarovalca bodisi varnosti drugih. Zavarovalec lahko s pogodbo o življenjskem zavarovanju, s kakšnim poznejšim pravnim poslom, tudi z oporoko, določi osebo, ki bo imela pravice iz pogodbe. Število sklenjenih polic življenjskih zavarovanj se iz leta v leto povečuje, zato v diplomskem delu predstavljam tudi pravna razmerja upravičenca ter njegove pravice in obveznosti iz take pogodbe.
Ključne besede: Pravice in dolžnosti, pravna razmerja, slovenski zavarovalniški trg, upravičenec, zavarovalec, zavarovalna pogodba, zavarovalnica, zavarovalništvo, zavarovalni posrednik, zavarovalni zastopnik.
Objavljeno: 15.12.2009; Ogledov: 2683; Prenosov: 377
.pdf Celotno besedilo (790,88 KB)

4.
VLOGA IN POMEN POSLOVNE ETIKE IN DRUŽBENE ODGOVORNOSTI V GOSPODARSKI PRAKSI
Nikolina Gregurec, 2009, magistrsko delo

Opis: Hiter enostranski razvoj gospodarstva zasnovan na neoliberalnem modelu kapitalizma, negativni učinki globalizacije ter prisotna gospodarska in socialna kriza ponovno zbujajo upravičeni interes za etiko in moralo. Tehnološki napredek je dal človeku izredno moč kateri etična odgovornost ne sledi. Človeštvo se nahaja v moralni krizi, ki je ne bo mogoče razrešiti samo na trgu in z ekonomskim pristopom k razvoju družbe. V tržnem gospodarstvu gospodarske družbe uporabljajo različna pravila urejanja medsebojni odnosov. Tu mislim na pravna, družbeno politična, moralna in običajna pravila. V nalogi sem se osredotočila predvsem na vlogo morale in etike kot nadgradnje prava pri urejanju medsebojnih odnosov. Glede na to da v strokovni literaturi ni enotnega pojmovanja morale, etike ter prava, sem moralo pojmovala kot skupek vrednot, ki odražajo osebno in družbeno zavest ter opredeljujejo kaj je za človeka dobro in kaj slabo, kaj človeško in kaj nehumano. Na osnovi teh vrednot izreka morala vrednostne sodbe s katerimi ocenjuje človekovo ravnanje kot dobro ali slabo. Etika kot filozofija morale naj bi vsebovala želene idealne norme obnašanja ljudi. Moralne norme so odvisne od stopnje družbeno gospodarskega razvoja in kulture oziroma kraja kjer nastanejo. Pravo kot minimum morale je praviloma kodificirano, pravice in dolžnosti pravnih subjektov so vnaprej določene ali vsaj določljive. S pravom se zagotavlja pravna varnost oziroma se varuje posameznik pred škodljivimi dejanji drugega. Večjo kvaliteto življenja in odnosov z drugimi zagotavljajo moralne norme. Na področju gospodarskih odnosov sta si pravo in etika komplementarna kar pomeni da se pri zasledovanju istega cilja dopolnjujeta. Poslovna morala se pojavlja na višji stopnji gospodarskega razvoja ko prihaja do večje delitve dela in se gospodarski tokovi ločujejo od splošno družbenih. Poslovna morala kot del družbene nadgradnje oziroma družbene zavesti je usmerjena na gospodarsko področje s ciljem uveljavljanja načel humanizma in moralnih vrednot. Poslovna etika naj bi izražala želeno idealno stanje na področju stvarnega poslovanja z vidika najvišjih standardov poštenja, pravičnosti in dobrega. Poslovna etika je v današnjem času globalizacije in internacionalizacije gospodarskih odnosov nujni temelj urejanja ali regulative poslovnih odnosov med gospodarskimi subjekti glede na to da so pravna pravila različna in predstavljajo minimum možnega urejanja. Poslovna etika se konkretizira preko etičnih kodeksov in priporočil, ki usmerjajo udeležence v poslovanju z vidika poštenosti, humanosti, pravičnosti in medsebojnega spoštovanja. Za urejanje odnosov med gospodarskimi družbami imajo pomembno vlogo dobri poslovni običaji, ki se izražajo kot standardi poslovne morale in pomemben element poslovne etike. Za kršitve dobrih poslovnih običajev in utrjevanje poslovne morale deluje pri Gospodarski zbornici Slovenije Častno sodišče, ki izreka tudi ukrepe kršiteljem.
Ključne besede: etika, morala, družbena odgovornost, etični kodeksi, dobri poslovni običaji, pravo
Objavljeno: 04.02.2010; Ogledov: 9898; Prenosov: 2437
.pdf Celotno besedilo (869,50 KB)

5.
Prevozniška odgovornost v primeru poškodbe tovora pri manipulaciji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa Gospodarska in tehniška logistika
Mateja Adamič, 2008, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava prevozniško odgovornost v primeru poškodbe tovora pri manipulaciji. V delu sem posebej predstavila cestni blagovni transport, ter rizike, ki lahko nastanejo pri prevozu blaga po cesti. Osredotočila sem se na zavarovanja, s katerimi se varujemo v primeru nastanka škode v cestnem transportu. Prevozniki se lahko pred škodo zavarujejo tako, da sklenejo zavarovanje (kasko, kargo, zavarovanje prevozniške odgovornosti) ali uporabijo institut samozavarovanja. Razlika med kargo zavarovanjem in zavarovanjem prevozniške odgovornosti je v tem, da pri kargo zavarovanju zavarujemo blago, pri zavarovanju prevozniške odgovornosti pa odgovornost prevoznika za škodo na blagu, ki ga je prevzel na prevoz. V primeru nastanka škode pri transportu blaga po cesti je bil tovor poškodovan, zaradi premika drugega tovora, ki ni bil primerno zavarovan oziroma zaščiten. Do tega je prišlo, ker je prevoznik, kljub temu da ni bilo tako dogovorjeno, na kamion naložil še tovor za drugega naročnika. Prav tako je voznik prevoznika pomagal pri nakladanju, čeprav to ni bilo tako dogovorjeno v prevozni pogodbi. Prevoznik je krivdo prevzel nase, tako je bila škoda krita delno iz kargo zavarovanja in delno iz zavarovanja prevozniške odgovornosti.
Ključne besede: transport, kargo zavarovanje, prevozniška odgovornost, riziko, samozavarovanje
Objavljeno: 05.05.2010; Ogledov: 3475; Prenosov: 375
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)

6.
STATUSNI IN DAVČNI VIDIK GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
Darja Turk, 2011, magistrsko delo

Opis: Naloga je sestavljena iz dveh delov. V prvem delu obravnava statusni vidik izvajanja gospodarske javne službe. Izhaja iz trditve, da je status javnega podjetja statusno pravno neustrezno reguliran, saj ostaja vrsto nerešenih dilem v zvezi z javnim podjetjem, kakor tudi neusklajenost zakonodaje na tem področju. Predstavljen je tudi model javno-zasebnega partnerstva kot sodobna oblika sodelovanja javnega iz zasebnega sektorja pri vlaganjih v projekte na področju komunalne infrastrukture. V drugem delu je poudarek na davčnem vidiku izvajanja javne gospodarske službe. Predstavljena je obdavčitev javnega podjetja z vidika davka na dodano vrednost in davka od dohodkov pravnih oseb. Problem, ki ga naloga zasleduje je, da je veljavni položaj javnim podjetjem v Sloveniji dopuščal določene davčne ugodnosti brez jasnih pravnih podlag in razlogov za takšno dejanje. Naloga vsebuje tudi opredelitev pojma »sredstva v upravljanju« ter obstoječe razmere glede njihovega lastništva in utemeljuje razloge za ukinitev le-teh. V nalogi so opisane tudi možne statusna ureditve razmerij med izvajalci gospodarske javne službe in lokalnimi skupnostmi po ukinitvi sredstev v upravljanju. Vprašanje na katerega naloga odgovarja je, da neupoštevanje davčne optimizacije pri bodočemu urejanju razmerij med lokalno skupnostjo in javnim podjetjem, lahko privede do finančnih težav v lokalni skupnosti oziroma javnemu podjetju. V nalogi je bilo tudi ugotovljeno, da veljavna zakonodaja javno podjetje ne razvršča enotno. Prav tako država oziroma lokalna skupnost nastopa do javnega podjetja na eni strani kot regulator dejavnosti, na drugi strani pa kot ustanovitelj javnega podjetja. Ugotovljeno je bilo, da je najbolj optimalna rešitev sklenitev pogodbe o poslovnem najemu, ob predpostavki, da se lokalna skupnost pred prenosom sredstev v upravljanju v njihove knjige, registrira za namene DDV. Na podlagi podpisane in na DURS predložene izjave, pa bo mogoče na najemnino obračunavati izstopni DDV, ter na tak način zagotoviti popolno spoštovanje načela nevtralnosti. Prav tako je tudi z vidika DDPO poslovni najem ugodna rešitev bodočih razmerij. V nalogi je bilo nazadnje tudi ugotovljeno, da lahko ima neupoštevanje davčne optimizacije velike finančne posledice. To velja tako na področju DDV kot na področju DDPO.
Ključne besede: javno podjetje, gospodarske javne službe, obdavčitev javnega podjetja, sredstve v upravljanju
Objavljeno: 10.05.2011; Ogledov: 2306; Prenosov: 255
.pdf Celotno besedilo (1016,30 KB)

7.
Zavarovanje stekla v cestnem transportu, primer družbe Novomat d. o. o. : diplomsko delo
Natalija Tertinek, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: Zavarovanje se je pojavljalo ţe zelo daleč nazaj, vendar razumemo danes pojem zavarovanja bistveno drugače kot v preteklosti. Tako danes zavarovanje delimo v dve skupini zavarovanj, in sicer premoţenjska in osebna. V okviru našega diplomskega dela smo se posvetili premoţenjskim zavarovanjem, znotraj katerih sodijo tudi transportna zavarovanja, ki so predmet našega diplomskega dela. Za potrebe diplomske naloge smo stopili v stik z druţbo Novomat d.o.o., ki se ukvarja s skladiščenjem in razvozom vseh vrst avtostekel do servisnih delavnic s katerimi poslujejo. Druţba avtostekla razvaţa na območju Slovenije in zanimalo nas je, kako to, da nimajo sklenjenega zavarovanja za primer poškodovanja teh avtostekel in prav tako tudi ne zavarovanja prevoznikove odgovornosti. Skozi diplomsko delo smo predstavili teorijo, nato pa smo se lotili praktičnega primera. Govorili smo o rizikih in o zavarovanju na splošno, podrobneje pa smo se posvetili transportnim zavarovanjem, ki so tudi bistvo naše diplomske naloge. Predstavili smo tudi zavarovalno pogodbo. V zadnjem delu smo predstavili druţbo Novomat d.o.o., njihov problem in prav tako tudi kakšno rešitev, primerno za omenjeno druţbo.
Ključne besede: transportno zavarovanje, zavarovalna pogodba, avtosteklo, riziko
Objavljeno: 04.05.2011; Ogledov: 1854; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (2,85 MB)

8.
Pravni vidiki sklepanja prevozniških pogodb : diplomsko delo
Maja Bezovnik, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: Uspešnost transportne dejavnosti temelji na skupnem sodelovanju med strankami prevoza, to sta prevoznik in pošiljatelj blaga. Da bi prevoz potekal nemoteno, so ključnega pomena pogodbe, v katerih je opredeljen način sodelovanja. V primeru cestnega prevoza tovora, ki ga obravnavamo v diplomskem delu, navajamo temeljne sestavine in obveznosti strank ob sklenitvi prevozne pogodbe. Prav tako bomo s pomočjo strokovne literature opredelili cestni promet, značilnosti gospodarskih pogodb ter kako se pogodbe sklepajo. Za podrobno raziskavo in primerjavo glede na deskriptivni del obravnavanega problema bomo preučili, kako zapisana pravila izvajajo v izbranem podjetju Fijavţ Uroš Transport d.o.o.. Ključ za preţivetje podjetja je njegova sposobnost, da prilagodi metode dela in strategijo poslovanja v svojo korist. S tem načinom si skrajšajo poti do končnih rezultatov.
Ključne besede: prevozna pogodba, CMR, cestni prevoz, tovorni list
Objavljeno: 05.05.2011; Ogledov: 1946; Prenosov: 300
.pdf Celotno besedilo (1011,60 KB)

9.
PREOBLIKOVANJE JAVNEGA ZAVODA V DRUŽBO Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO
Marija Tanacek, 2011, magistrsko delo

Opis: Javni zavodi kot nepridobitne organizacije so ustanovljeni z namenom opravljanja storitev v javnem interesu, na področju negospodarskih dejavnosti, katerih cilj ni pridobivanje dobička. Poleg izvajanja javne službe, lahko javni zavodi opravljajo tudi pridobitno - tržno dejavnost, v kolikor je ta neposredno povezana z izvajanjem javne službe. Kadar javni zavodi s tržno dejavnostjo ustvarjajo več prihodka na trgu kot dobijo sredstev iz javnih financ, jih je smotrno statusno preoblikovati v družbo z omejeno odgovornostjo in njihovo poslovanje urediti po ekonomskih načelih uspešnosti in učinkovitosti.
Ključne besede: javni zavod, javna služba, nepridobitna dejavnost, pridobitna - tržna dejavnost, preoblikovanje javnega zavoda, družba z omejeno odgovornostjo.
Objavljeno: 13.10.2011; Ogledov: 2298; Prenosov: 489
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

10.
PREOBLIKOVANJE SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA V DRUŽBO Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO
Mihaela Rajzman, 2011, magistrsko delo

Opis: Do uveljavitve Zakona o gospodarskih družbah-1 (ZGD-1) je bilo mogoče statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika izpeljati le tako, da je njegova pravnoorganizacijska oblika prenehala, podjetniško organizirano premoženje v obliki stvarnega vložka pa se je preneslo v premoženje nove ali prevzemne kapitalske družbe kot pridobitelja, v zameno za pridobitev deležev v pridobitelju. ZGD-1 za statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika predpisuje poenostavljena pravila z možnostjo spreminjanja pravne pripadnosti podjetniško organiziranega premoženja po poti univerzalnega pravnega nasledstva. Prav slednje pa statusno preoblikovanje samostojnih podjetnikov izenačuje z drugimi pojavnimi oblikami statusnih preoblikovanj, ki se povezujejo s prenašanjem premoženja, pravic in obveznosti in ga uvršča v okvir materialnih statusnih preoblikovanj. Navezujoč se na statusne rešitve v ZGD-1, se je prilagodila tudi davčna zakonodaja, ki je uzakonila pravila davčno nevtralnega prenosa ob pogoju preoblikovanja ali delnega preoblikovanja samostojnega podjetnika v družbo po določilih ZGD-1.
Ključne besede: statusno preoblikovanje (izčlenitev), samostojni podjetnik, družba z omejeno odgovornostjo, gospodarska pobuda, osnovni kapital, podjetje, univerzalno pravno nasledstvo, obdavčitev, sklep podjetnika o preoblikovanju, pogodba o prenosu podjetja
Objavljeno: 21.03.2012; Ogledov: 3002; Prenosov: 604
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici