Search the digital library catalog

Abstract: Oblikovanje tržnega gospodarstva, kot ga poznamo danes, je zahtevalo veliko število žrtev, tako pravnih oseb kot tudi fizičnih. Osamosvojitev Slovenije je bila poglavitni razlog za sprejemanje nove zakonodaje na vseh področjih, med drugim tudi na področju korporacijskega prava. Novonastala država je sprva spodbujala k ustanovitvi podjetij, a so kmalu nastopile težave, ker so se v podjetniške vode podali neizkušeni podjetniki, kar je povzročilo, da je bilo v sodni register vpisano veliko število nedelujočih, nelikvidnih podjetij, v nekaterih primerih tudi brez premoženja ali zaposlenih, kar je po mnenju zakonodajalca predstavljalo grožnjo gospodarskemu trgu. Še pred začetkom 21. stoletja zakonodajalec sprejel zakonsko ureditev, ki je ne pozna nobena druga država, in sicer omogočala je prisilen izbris gospodarskih družb iz sodnega registra po uradni dolžnosti brez predhodno opravljenega postopka likvidacije družbe, če so bili izpolnjeni ne tako zahtevni kriteriji za izbris podjetja, hkrati pa so na družbenike in delničarje (v nadaljevanju: družbeniki) ex lege prešli dolgovi izbrisane družbe, za katere so odgovarjali solidarno in neomejeno. Takšna odgovornost je v praksi povzročila izvršbe na zasebnem premoženju fizičnih oseb, ki so bile vpisane v sodni register kot družbeniki kapitalskih družb. Zakonska ureditev je bila sporna z vidika treh pravnih področij, katerih načela so bila z začetkom veljavnosti zakona prekršena, to so ustavno, korporacijsko in civilno pravo, vendar je pred razveljavljenjem zakonodaje nastala škoda tako gospodarskim družbam neposredno z dejanjem izbrisa kot tudi v zasebni sferi posameznikov oziroma družbenikov kapitalskih družb. Zakonodajalec je sprejetje sporne zakonske ureditve skušal utemeljiti kot sankcijo za neupoštevanje kogentnih določb (jus cogens) drugega zakona, na katerega je napotovala. Izpostavljeno je bilo tudi dejstvo, da bi bila sodišča ob običajnem vodenju stečajnih postopkov nad podjetji preobremenjena. Korporacijska zakonodaja je, preden je bila leta 2011 ugotovljena kot protiustavna in nesorazmerna, veljala presenetljivih 12 let in za seboj pustila negativne posledice, večkrat je bila izpodbijana na Ustavnem sodišču in enkrat celo na Evropskem sodišču za človekove pravice (v nadaljevanju: ESČP), vendar je bilo šele na slednjem ugotovljeno, da so oškodovanci zakonodaje na vseh nacionalnih instancah postavljali napačna vprašanja s tega področja, in sicer družbeniki so na nacionalnih instancah zatrjevali, da so direktni oškodovanci, morali pa bi se sklicevati, da so sekundarno oškodovani. Zakonodajalec je, ko je leta 2011 opazil svojo napako sprejetja sporne zakonodaje, ki je dala državi možnost tako radikalnega posega v različna področja prava in pravice ne le družb, ampak tudi njenih družbenikov osebno, s številnimi zakoni neuspešno poskušal odpravljati daljnosežne posledice do leta 2021, ko je bil Državnemu svetu prvič podan predlog zakona, ki vključuje odškodninsko odgovornost države.
Keywords: Izbris iz sodnega registra po uradni dolžnosti, prisilno prenehanje, finančno poslovanje družb, spregled pravne osebnosti, aktivni družbeniki, pasivni družbeniki, večkratna sprememba zakonodaje, saniranje posledic, drugačen pristop s strani ESČP.
Published in DKUM: 11.10.2021; Views: 1381; Downloads: 176
Full text (1,28 MB)

Abstract: Na stečaj potrošnikov je potrebno gledati z več vidikov. Prezadolženost ni le osebna izkušnja dolžnika, temveč je tudi družbeni problem, odvisen od makroekonomskih dejavnikov. Prezadolženost je tako posledica mnogih objektivnih in subjektivnih okoliščin, s katerimi se je srečal dolžnik. Kadar insolventnost povzroči odvzemanje stanovanjskih nepremičnin, zdravstvene težave ali nezaposlenost, je obveznost socialne države, da pomaga dolžniku. Vloga socialne države je zaščititi dolžnika in enakomerno porazdeliti izgube med upnike, dolžnike in državo. Socialna država nase prevzame obveznosti zagotavljanja temeljnih eksistencialnih potreb svojih državljanov, z vidika osebnega stečaja potrošnikov pa mora vzpostaviti določeno mero humanosti do dolžnika in mu omogočiti minimalne pogoje za dostojno življenje ne glede na odgovornost za dolgove. V postopku stečaja potrošnikov je potrebno spoštovati človekovo dostojanstvo. Po eni strani delovanje trga delovne sile vpliva na postopke osebnih stečajev, po drugi strani pa postopki osebnih stečajev vplivajo na delovanje trga delovne sile. Prezadolženost lahko povzroči zdravstvene težave in zdravstvene težave lahko povzročijo prezadolženost. Pri odpravi ali omilitvi posledic prezadolženosti imajo poleg postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti pomembno vlogo tudi pravice socialnega varstva. Tako je postopek osebnega stečaja instrument socialne države, ki se prepleta z drugimi instrumenti socialne države. Država mora določiti, kako primerno razdeliti socialnozavarovalno funkcijo osebnega stečaja potrošnikov in ostalih socialnih zavarovanj. Le celovit sistem socialne varnosti lahko omogoči nov začetek in rehabilitacijo dolžnikov. Na splošno velja, da države, ki imajo dokaj močan sistem socialne varnosti, imajo slabšo zaščito v stečajnem pravu in nasprotno, države z radodarnim odpustom dolgov v stečajnem postopku (zlasti ZDA) imajo bolj omejen sistem socialne varnosti. Vendar se ureditve postopkov stečaja potrošnikov med seboj približujejo in posnemajo, se soočajo s podobnimi težavami, so posledice kulturnih, političnih in zgodovinskih dejavnikov in nimajo zgolj socialne funkcije, zato imajo tudi sistemi z visoko zaščito socialne varnosti, lahko dobro zaščito v stečajnem pravu potrošnikov. ZDA z zelo liberalnim postopkom stečaja potrošnikov imajo zaradi slabih socialnih zavarovanj (zlasti zdravstvenega) posebej poudarjeno vlogo stečaja potrošnikov na področju socialne varnosti. Stečaj potrošnikov na Hrvaškem ima poudarjeno vlogo v zaščiti človekovega dostojanstva in socialni varnosti stečajnega dolžnika in ima kar nekaj ustreznih rešitev problemov, s katerimi se bo morala v prihodnje soočiti tudi Republika Slovenija. Zaposlitev stečajnega dolžnika v postopku osebnega stečaja je pomembna za upnike, ker dolžnik s prejemki iz delovnega razmerja lahko ustvarja stečajno maso. Pomembna pa je tudi pri omogočanju rehabilitacije dolžnika, ki bi jo naj nudil osebni stečaj. Dejansko stanje v postopkih osebnih stečajev pa kaže, da je majhno število stečajnih dolžnikov zaposlenih oziroma na podlagi zaposlitve prejemajo le minimalno plačo. Nedvomno obstajajo možnosti, kako povišati število zaposlenih stečajnih dolžnikov, ostaja pa vprašanje, katere bi bile najprimernejše. Pri motivaciji iskanja zaposlitve in dela je za stečajnega dolžnika pomemben kriterij, kateri prejemki iz delovnega razmerja in v kakšni višini bodo izvzeti iz stečajne mase. V zvezi s tem se v praksi pojavlja več dilem, zlasti o izplačilih stroškov v zvezi z delom. Da se lahko doseže namen postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti, je potrebno zaščititi plače in druge prejemke iz delovnega razmerja pred izterjavo v obsegu potrebnem za preživljanje delavca in njegove družine.
Keywords: Osebni stečaj, potrošnik, socialna varnost, delavec, delodajalec, stečajna masa, plača, plačilo, izterjava prejemkov.
Published in DKUM: 10.12.2016; Views: 1897; Downloads: 161
Full text (1,58 MB)

Abstract: Problematika nadzora v delniških družbah je problem, ki je širše prisoten v skorajda vseh pravnih ureditvah. V okviru posameznih sistemov upravljanja in nadzora se je nadzorni institut oblikoval različno, tako v institucionalnem kot tudi v funkcionalnem smislu. V nalogi je analiziran latinski sistem upravljanja in nadzora, ki se v zadnjem stoletju izoblikoval v italijanski pravni ureditvi. Izpostavljene so temeljne značilnosti kot tudi posebnosti sistema, tudi v primerjavi z enotirnim in dvotirnim sistemom upravljanja in nadzora. Posebna pozornost je namenjena analizi nadzorne funkcije v pristojnosti nadzornega sveta (»Collegio Sindacale«) in specifikam modela nadzora in oceni učinkovitosti posameznih sistemov upravljanja in nadzora.
Keywords: nadzor, latinski sistem upravljanja in nadzora, nadzorni svet, «Collegio Sindacale«
Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 1319; Downloads: 97
Full text (1,23 MB)

Abstract: Kapitalska družba, katere sposobnost servisiranja najetih posojil postane ogrožena, ima že v času pred nastopom insolventnosti, kot jo opredeljuje 14. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, dispozitivne možnosti reguliranja svojih dolžniško-upniških razmerij. Med slednjimi navadno prevladujejo razmerja z bankami zaradi najetih kreditov. Stranke situacijo lahko sanirajo zunajsodno s sklenitvijo pogodbe o finančnem prestrukturiranju (angl. master restructuring agreement ali »MRA«). MRA poleg refinanciranja oziroma reprograma obstoječih bančnih terjatev uredi tudi predmet prestrukturiranja, pogoje za refinanciranja (tj. cena, pogoji črpanja in pogoji vračila kreditov), druge zaveze, ki jim mora slediti dolžnik, sankcije za kršitev plačilnih obveznosti in drugih zavez ter druge zahteve banke, ki naj bi pomenile ščitenje pred kreditnim tveganjem določenega komitenta. MRA zaradi ščitenja interesa bank prinese dokaj rigorozne ukrepe nadzora nad poslovanjem dolžnika ter stroge pogodbene obveznosti in sankcije za kršitve. Banke imajo tako preko MRA lahko znaten vpliv na poslovanje svojih dolžnikov, na njihove finančne in poslovne odločitve ter na samo vodenje; predvsem tekom procesa prestrukturiranja in trajanja pogodb z dolžniki. Na ta način se banke lahko izpostavijo neveljavnosti sankcij (npr. niso v celoti izpolnjeni strogi pogoji za odpoved kreditne pogodbe po 1067. členu Zakona o obligacijskih razmerjih), v skrajnih primerih pa tudi (odškodninski) odgovornosti zaradi škodljivega vpliva na družbo dolžnika po določili o povzročanju škodljivega ravnanja poslovodstva po 264. členu Zakona o gospodarskih družbah ter kot obvladujoča družba tako v dejanskem kot v pogodbenem koncernu (predvsem 541. – 543. ter 545. in 547. člen ZGD-1), če le so izpolnjeni pogoji koncernskih pravil o prevzemanju odškodninske in reparacijske odgovornosti.
Keywords: Finančno prestrukturiranje, prostovoljno prestrukturiranje, načela prestrukturiranja, banka, upnik, insolventnost, pogodba o prestrukturiranju (master restructuring agreement), kreditna pogodba, zaveze (covenants), prenehanje pogodbe, direktor v senci, vpliv tretjih na organe vodenja in nadzora, poslovodenje, obvladovanje, dejanski koncern, pogodbeni koncern, kvalificiran koncern.
Published in DKUM: 24.10.2016; Views: 3225; Downloads: 290
Full text (1,36 MB)

Abstract: Predmet mojega diplomskega dela je razvoj in analiza avtomobilskega zavarovanja v najširšem pomenu ter zavarovanja voznika za škodo zaradi telesnih poškodb, ki je poleg zavarovanja avtomobilske odgovornosti in avtomobilskega kaska, najbolj razširjena vrsta avtomobilskega zavarovanja. Sam pojav in razvoj zavarovanja voznika za škodo zaradi telesnih poškodb (imenovano AO- plus zavarovanje), je pripeljal do ukinitve t.i. »rodbinske klavzule« (imenovana tudi družinska ali sorodstvena klavzula), katera je v preteklosti omejevala upravičenost družinsko povezanih oškodovancev do odškodnine iz naslova avtomobilske odgovornosti za škodo, ki so jo utrpeli v prometni nesreči. Diplomsko delo prikazuje razvoj zavarovanja avtomobilske odgovornosti in v tem okviru podaja poglavitne segmente in mejnike v razvoju, »narekovane« tako s strani zakonodajalca, kot oškodovanca. Poseben poudarek v nalogi je namenjen tendenci razvoja AO-plus zavarovanja, samemu pomenu in vsebini tega zavarovanja, vzporedno s tem pa tudi pojavu in ukinitvi rodbinske klavzule. Pri posameznih obdobjih so prikazani primeri zavarovalniške in sodne prakse s tega področja.
Keywords: avtomobilsko zavarovanje, zavarovanje avtomobilske odgovornosti, zavarovanje voznika, rodbinska klavzula, AO-plus zavarovanje
Published in DKUM: 19.09.2016; Views: 1345; Downloads: 151
Full text (674,15 KB)