Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomsko delo zajema razvoj trajnostnega superhidrofobnega geopolimernega kompozita za izboljšanje funkcionalnosti tradicionalnih gradbenih materialov, kar je tudi njen namen. Za pripravo geopolimernih mešanic smo uporabili industrijske odpadke, ki imajo nižji ogljični odtis v primerjavi s portlandskim cementom, kot je na primer elektrofiltrski pepel. V eksperimentalnem delu smo pripravili štiri različne mešanice geopolimernega betona, ki smo jim dodajali različne količine polidimetilsiloksana in jih primerjali z referenčno mešanico. Površine vzorčnih materialov smo obdelali s superhidrofobnim premazom na osnovi polidimetilsiloksana, heksana in mikrodelcev (silicijev dioksid). Testirali smo mehanske lastnosti, kontaktne kote in mikrostrukturo površine. Rezultati so pokazali, da se z dodajanjem polidimetilsiloksana in nanosom premaza poveča kontaktni kot nad 150°, kar kaže na uspešno doseženo superhidrofobnost, medtem ko so tlačne trdnosti pri večjih deležih polidimetilsiloksana nekoliko nižje. SEM analiza je potrdila prisotnost hierarhičnih struktur, značilnih za Cassie-Baxterjev režim mokrenja. Rezultati zaključnega dela kažejo, da je z ustrezno kombinacijo materialov in kemikalij možno razviti geopolimerne betone z izboljšanimi funkcionalnostmi in visoko trajnostjo.
Ključne besede: geopolimer, elektrofiltrski pepel, superhidrofobnost, mehanske lastnosti, kontaktni kot
Objavljeno v DKUM: 04.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (2,78 MB)

Opis: Magistrsko delo obravnava vpliv ekspandiranega glinenega agregata (LECA) na reološke, mehanske in izolativne lastnosti cementnih kompozitov. Namen raziskave je bil preučiti, kako različne frakcije ekspandirane gline vplivajo na sveže in strjene betonske mešanice, ter identificirati optimalne sestave za uporabo v trajnostnem gradbeništvu. Eksperimentalni del raziskave je vključeval analizo različnih betonskih receptur z različnimi deleži ekspandiranega agregata. Rezultati so pokazali, da dodatek LECA zmanjša gostoto betona, kar omogoča lažjo vgradnjo in zmanjša obremenitev konstrukcij. Hkrati je bila opažena izboljšana toplotna izolacija, kar prispeva k večji energetski učinkovitosti stavb. Vendar pa se je pokazalo tudi zmanjšanje tlačne in upogibne trdnosti, kar je treba upoštevati pri uporabi takšnih materialov v konstrukcijskih elementih. Kljub določenim omejitvam, kot so povečana vpojnost agregata in potencialno slabša trajnost v agresivnih okoljskih razmerah, rezultati raziskave potrjujejo, da je ekspandirana glina obetaven material za razvoj lahkih in izolativnih betonskih kompozitov.
Ključne besede: lahka ekspandirana glina, izolativni beton, nosilnost, morfologija, termična konduktivnost
Objavljeno v DKUM: 18.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 75
Celotno besedilo (4,69 MB)

Opis: This study explores the potential of using basalt reinforced UHPC by incorporating simulta- neously self-cleaning and self-luminescent features, paving the way for sustainable advancements in civil engineering. New green formulations of UHPC were developed by integrating supplementary cementitious materials and optimizing water to the binder ratio, followed by using basalt fibers to enhance strength and ductility. The fabricated samples with high particle-packing density exhibit sufficient workability and compressive strength up to 136 MPa, and, when incorporating basalt fibers, a notable reduction in brittleness. The inner microstructure of basalt fibers was observed to be smooth, homogeneously distributed, and well adhered to the UHPC matrix. To ensure the desired long-lasting visual appearance of decorative UHPC and reduce future maintenance costs, a time-effective strategy for creating a light-emitting biomimetic surface design was introduced. The samples exhibit high surface roughness, characterized by micro to nano-scale voids, displaying superhydrophobicity with contact angles reaching up to 155.45◦. This is accompanied by roll-off angles decreasing to 7.1◦, highlighting their self-cleaning features. The self-luminescence feature showcased intense initial light emission, offering a potential energy-efficient nighttime lighting solution.
Ključne besede: UHPC, basalt fibers, mechanical properties, morphology, superhydrophobic, self-luminescence
Objavljeno v DKUM: 16.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (12,91 MB)

Opis: V tem diplomskem delu sta predstavljena ekološka problematika kopičenja odpadnih pnevmatik ter vplivi betona na okolje. Na podlagi tega je predstavljena predelava in ponovna uporaba odpadnih pnevmatik kot gumenega granulata. Predstavljeni so cilji in možnosti uporabe granulata gume ter izveden eksperiment, kjer se granulat gume uporabi kot delni nadomestek za pesek pri izdelavi betonske mešanice. Izdelale so se tri različne mešanice, pri katerih je bil gumeni granulat enkrat neobdelan, enkrat opran in enkrat obdelan z mikrosiliko pred pričetkom mešanja. Poleg tega pa se je vsaka različica betona mešala z dvema različnima vsebnostma granulata gume ter se primerjala z betonsko mešanico brez dodane gume. Rezultati eksperimenta so pokazali, da se z dodajanem gume znižujejo masa in tlačne trdnosti betona, vendar pri obdelanem granulatu gume tlačna trdnost betona pade manj kot pri neobdelanem granulatu.
Ključne besede: beton, beton z gumo, reciklaža odpadnih pnevmatik, ekološki problemi betona in gume
Objavljeno v DKUM: 17.11.2023; Ogledov: 501; Prenosov: 63
Celotno besedilo (3,86 MB)

Opis: Zaradi vedno večjega ekološkega problema, ki ga povzroča plastika, so znanstveniki poskušali odkriti način, kako jo uporabiti tudi v gradbeništvu, najmočnejši panogi na svetu. Pretekle raziskave so pokazale, da se tlačna trdnost betona z večanjem deleža plastike zmanjšuje. Zaradi poslabšanja najpomembnejše lastnosti betona, le ta ni več primeren za uporabo v konstrukcijske namene. V sklopu diplomske naloge smo na betonskih kompozitih opravili naslednje preiskave: posed, gostoto, tlačni test, FTIR karakterizacijo, SEM-EDS analizo in meritve luminiscence. Namen raziskav je bil, izboljšati tlačno trdnost betona, kljub dodatku nereciklirane odpadne plastike. To smo dosegli z dodatkom mikrosilike, ki smo jo primešali sveži betonski mešanici. Po opravljenih raziskavah smo prišli do zaključka, da lahko beton z dodatkom mikrosilike in platike uporabimo za konstrukcijske namene, vendar je uporaba za nekonstrukcijske elemente bolj smotrna. Nadalje smo betonske kompozite impregnirali z luminsicenčnim premazom. S spektrofotometerskimi meritvami smo potrdili večurno emitacijo svetlobe v temi. Ker smo betonu dodali še eno dodatno lastnost-luminiscenco, smo s tem rešili še en velik okoljski problem, osvetljevanje cestne infrastrukture. Takšen beton je zato primeren za kolesarske steze in pločnike, saj osvetlitev ni potrebna, prav tako pa tak beton lahko prenese obtežbo ljudi ter koles.
Ključne besede: beton, luminiscenčni beton, odpadna plastika, PE
Objavljeno v DKUM: 26.09.2022; Ogledov: 893; Prenosov: 131
Celotno besedilo (4,70 MB)