SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 78
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
AVTONOMIJA UNIVERZE V HABILITACIJSKIH POSTOPKIH
Alen Vidonja, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga govori o razvoju univerz skozi čas in je podkrepljena z nekaterimi ključnimi dokumenti, ki so vplivali na razvoj tega področja. Temeljni poudarek naloge je na ustavno priznani pravici univerze, t.j. pravici do avtonomije, ki je podrobneje predstavljena skozi habilitacijski postopek. Posamezna poglavja pa so zaključena z aktualnimi vprašanji in stališči do obravnavanega področja. Zaradi lažje predstave aktualne problematike, diplomska naloga vsebuje tudi analizo dveh sodnih odločb upravnega sodišča, ki prikazujeta stališče sodne veje oblasti do avtonomije univerze v habilitacijskih postopkih.
Ključne besede: Avtonomija univerze Bolonjska deklaracija Državne univerze Deklarativni dokumenti s področja visokega šolstva Habilitacijski postopek Magna Charta Universitatum Merila za volitve v nazive Odločitev po prostem preudarku Pravna subjektiviteta univerze Privatne univerze Razvojni procesi univerz Smiselna uporaba zakona o splošnem upravnem postopku Subsidiarna uporaba zakona o splošnem upravnem postopku
Objavljeno: 15.12.2009; Ogledov: 2139; Prenosov: 288
.pdf Celotno besedilo (800,70 KB)

2.
POSEBNI UPRAVNI POSTOPKI IZDAJE DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILI
Anja Časar, 2011, diplomsko delo

Opis: Zdravila so lahko dana v promet in s tem uporabo oziroma prodajo le na podlagi dovoljenja. Dovoljenje za promet z zdravili je od pristojnega organa za zdravila, izdano dovoljenje, ki je potrebno, da se lahko industrijsko proizvedeno zdravilo da v promet in s tem v uporabo. Poznamo torej štiri različne postopke pridobitve dovoljenj za promet z zdravilom: centraliziran postopek, decentraliziran postopek, postopek z medsebojnim priznavanjem ter nacionalni postopek. Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke je pristojna za nacionalne postopke, decentralizirane postopke in postopke z medsebojnim priznavanjem; Evropska agencija za zdravila pa je pristojna za centralizirane postopke. Namen postopka pridobitve dovoljenja za promet z zdravilom je predvsem ocena kakovosti, varnosti in učinkovitosti zdravila.
Ključne besede: zdravila, galenski izdelki, dovoljenje za promet z zdravili, postopki pridobitve dovoljenja za promet z zdravili
Objavljeno: 11.05.2011; Ogledov: 1843; Prenosov: 262
.pdf Celotno besedilo (11,27 MB)

3.
PRIMERJALNOPRAVNI POGLED NA PRAVNO UREDITEV VROČANJA PO ZUP, ZPP, ZKP IN ZPSTO
Jure Pelko, 2011, diplomsko delo

Opis: Naloga prikazuje, kako je institut vročanja urejen v Zakonu o splošnem upravnem postopku, Zakonu o pravdnem postopku, Zakonu o kazenskem postopku ter Zakonu o poštnih storitvah.
Ključne besede: Vročanje, ZUP, ZPP, ZKP, ZPSTO, pisanje, vročevalec, naslovnik, organ.
Objavljeno: 10.10.2011; Ogledov: 2283; Prenosov: 736
.pdf Celotno besedilo (782,08 KB)

4.
PRAVNI PRIKAZ VAROVALNIH INSTITUTOV S PODROČJA PACIENTOVIH PRAVIC V REPUBLIKI SLOVENIJI
Mirjana Feguš, 2012, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Diplomsko delo prikazuje pravno ureditev neformalnih varovalk s področja človekovih pravic in podrobneje pacientovih pravic, tako na državni kot na lokalni ravni. Tudi pacientom je potrebno zagotoviti temeljne človekove pravice. Izhodišče obravnave varovanja pacientovih pravic predstavlja ustavno predviden Varuh človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki posameznika ščiti v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil ter posreduje v primeru kršitev pravic in drugih nepravilnosti. S svojim delovanjem je pomembno vplival na uvedbo posebnih varuhov na posameznih področjih. Na zdravstvenem področju, kjer gre načeloma za zasebnopravno razmerje med uporabnikom in izvajalcem zdravstvenih storitev, je bil najprej s strani Mestne občine Maribor vzpostavljen lokalni institut Varuh bolnikovih pravic za potrebe občanov Maribora in statistične regije Podravja, kateremu je sledilo imenovanje zastopnikov pacientovih pravic na državni ravni na podlagi Zakona o pacientovih pravicah. Ta zakon je določil hkrati pritožbeni postopek z zahtevo prve obravnave kršitve pacientovih pravic pri izvajalcu zdravstvenih storitev, če ne pride do rešitve spora z dogovorom, pa zahtevo druge obravnave pred Komisijo Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic s poudarkom mirnega reševanja sporov, pri katerem se subsidiarno uporabljajo postopkovne določbe Zakona o splošnem upravnem postopku. Zastopnik pacientovih pravic lahko obenem opravlja tudi funkcijo zastopnika pravic oseb na področju duševnega zdravja, v kolikor izpolnjuje pogoje in je imenovan na to funkcijo, ki varuje pravice oseb z duševnimi motnjami po Zakonu o duševnem zdravju.
Ključne besede: Ključne besede: neformalno varstvo, pacientove pravice, pacient, izvajalec zdravstvenih storitev, varovalni institut, zastopnik pacientovih pravic, varuh bolnikovih pravic, pritožbeni postopek, mirno reševanje sporov.
Objavljeno: 19.04.2012; Ogledov: 2931; Prenosov: 362
.pdf Celotno besedilo (572,24 KB)

5.
POSTOPEK POSVOJITVE IN VLOGA CENTRA ZA SOCIALNO DELO PRI POSVOJITVI
Lea Časar, 2012, diplomsko delo

Opis: Institut posvojitev je večplasten in za vse udeležene zelo zapleten. Pri posvojitvi lahko govorimo o treh udeležencih, posvojencu, posvojitelju in bioloških starših. Lahko bi rekli, da so vsi trije členi vključeni v posvojitveni trikotnik. Biološkim staršem predstavlja posvojitev bolečino, žalost in ločitev od otroka; na drugi strani pa predstavlja za posvojitelje veselje in priložnost, da ustvarijo družino ter dajo določenemu otroku nov dom, toplino in varnost. Za posvojenega otroke postane posvojitev samo po sebi aktualna šele ko izve, da je bil posvojen. Veliko posvojencev se nato odloči, da želi izvedeti več o svoji preteklosti ter poiskati svoje lastne korenine. Posvojitev je v Sloveniji urejena v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v Avstriji pa v Splošnem meščanskem zakoniku. Zakona urejata-določata pogoje in postopek posvojitve.
Ključne besede: - posvojitev - namen in ureditev posvojitve - posvojenec - posvojitelj - postopek posvojitve - center za socialno delo
Objavljeno: 01.08.2012; Ogledov: 1727; Prenosov: 578
.pdf Celotno besedilo (337,26 KB)

6.
PRAVICE OTROKA V DRUŽINSKIH SPORIH V ZVEZI Z DODELITVIJO V VZGOJO, VARSTVO IN OSKRBO TER STIKI Z DRUGIM RODITELJEM
Nina Kurnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Avtor sledeče diplomske naloge se ukvarjam z vprašanjem ureditve položaja mladoletnih otrok ob razvezi zakonske zveze ter njihovimi pravicami, ki jim pripadajo v vseh postopkih, kjer se odloča o zanje ključnih vprašanjih. V tej zvezi je ključnega pomena, da ureditev na svetovni, evropski in državni ravni otrokom priznava pravico izraziti svoje mnenje, ki ga morajo, v kolikor je to v skladu z otrokovo koristjo, upoštevati vsi organi, ki odločajo o ključnih vprašanjih, ki se nanašajo na vzgojo, varstvo, preživljanje, stike z drugim roditeljem in tudi sorodniki, v primerih, ko starši zaradi razveze zakonske zveze bodisi razpada izvenzakonske skupnosti živijo ločeno od otrok. V ta namen sem opravila pregled tujih in nacionalnih predpisov, ki urejajo to področje in pregled evropske ter nacionalne sodne prakse. Zaključim lahko, da se je vloga otroka v teh postopkih spremenila v tej smeri, da otrok v postopkih, kjer se odloča o njegovih pravicah, ni le objekt, temveč gre trend razvoja v smeri, da je otroku priznana aktivna vloga, s čimer postaja subjekt – nosilec pravic, njegovo mnenje pa je potrebno upoštevati vedno, kadar to dopuščajo njegove koristi.
Ključne besede: Otrok Stiki Pravice Največja otrokova korist Aktivna vloga Mnenje otroka
Objavljeno: 06.02.2013; Ogledov: 1594; Prenosov: 278
.pdf Celotno besedilo (324,55 KB)

7.
ODVZEM OTROKA - RAZMERJE MED SODNIM IN UPRAVNIM POSTOPKOM
Eva Žunkovič, 2013, diplomsko delo

Opis: V družinskem pravu velja načelo avtonomije družine, zato morajo za otroke in njihovo vzgojo ter varstvo primarno poskrbeti njihovi starši. Država zato posega v družinska razmerja le v izjemnih primerih, če starši ogrožajo otrokove koristi. Odvzem otroka staršem je tisti skrajni ukrep, katerega se sodišča in pa centri za socialno delo poslužujejo le redko, saj z njim otroka izločijo iz družine. Ker zakon dopušča možnost, da o ukrepu odvzema otroka odločata dva organa- sodišče v pravdnem postopku in center za socialno delo v upravnem postopku, se lahko zgodi, da se njuna pristojnost velikokrat prekriva. Otrok mora imeti v postopku zagotovljene vse pravice, ki mu jih zagotavlja mednarodno pravo, tako da so njegove koristi, kar se da najbolje zavarovane. V upravnem postopku, v katerem odloča center za socialno delo, pa zakonodaja otroku ne omogoča takšnih pravic, kot mu jih zagotavlja sodni postopek. Zato bi bilo, v primeru odločanja o ukrepu odvzema otroka, potrebno dati prednost sodišču. Center za socialno delo bi moral še naprej izvajati ukrepe, s katerimi bi preprečeval ogrožanje otrok (prva pomoč družini, reševanje sporov v družini, pomoč pri varstvu in vzgoji), ukrepe za varstvo otrokovih koristi, vključno z odvzemom otroka, pa bi bilo potrebno prenesti na sodišča.
Ključne besede: odvzem otroka, ukrepi za varstvo otrok, sodni postopek, upravni postopek, center za socialno delo, korist otroka, pravice otroka  
Objavljeno: 25.09.2013; Ogledov: 3168; Prenosov: 471
.pdf Celotno besedilo (379,98 KB)

8.
POOBLASTILO ODVETNIKU V PRAVDNEM POSTOPKU
Urška Kupec, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi obravnavam tematiko zastopanja strank v pravdnem postopku. Posebej sem se osredotočila na zastopanje po odvetniku ter na pooblastilno razmerje. Pri tem sem uporabila ustrezno literaturo ter analizo vsebine pozitivno – pravne ureditve in judikature. Namen te naloge je prikazati naravo pooblastilnega razmerja ter predstaviti položaj pooblaščenca v civilnem pravdnem postopku, še posebej položaj odvetnika. Na začetku naloge predstavim odvetništvo kot ustavnopravno kategorijo ter splošne lastnosti odvetništva kot poklicne dejavnosti. Pri tem sem izhajala predvsem iz Zakona o odvetništvu. Predstavila sem osnove zastopanja ter statusno pravni vidik odvetništva. V drugem delu sem pisala o zastopanju na splošno. Izhajam iz Obligacijska zakonika. Pojasnjujem predpostavke za zastopanje, učinke zastopanja ter predstavim podlago za zastopanje. Posebej sem se osredotočila na pooblastilo in s tem pooblastilno razmerje med pooblastiteljem in pooblaščencem. Posebna pozornost je namenjena zastopanju strank v pravdnem postopku. Gre predvsem za pregled določb Zakona o pravdnem postopku. V diplomski nalogi predstavim stranko ter njeno vlogo v pravdnem postopku. Stranka mora imeti sposobnost biti stranka ter procesno oziroma pravdno sposobnost. Le-ta ji omogoča, da nastopa v pravdnem postopku. Stranka mora tudi imeti postulacijsko sposobnost, ta ji omogoča da daje dejanjem v postopku pravno relevantno obliko. Nadalje razložim položaj pooblaščenca v pravdi, torej kdo je lahko pooblaščenec in kakšne so njegove pristojnosti. Pojasnim tudi kakšen je položaj stranke v pravdi, kadar ima ta pooblaščenca. V nalogi obravnavam obliko pooblastila ter pomen, ki ga ima ta v pravdi. Obseg pooblastila določi stranka, vendar se ta razlikuje v primeru ko je pooblaščenec odvetnik in takrat ko ni. V nalogi pojasnim kakšne so odvetnikove pristojnosti v primeru, ko stranka podrobneje ne uredi njegovih nalog. Pri tem izhajam iz Zakona o pravdnem postopku, ki eksemplifikativno določa naloge odvetnika. Na kratko opišem substitucijsko pooblastilo ter možnost, da odvetnika nadomešča odvetniški kandidat ali pa odvetniški pripravnik. Odvetniki najpogosteje zastopajo stranko na podlagi mandatne pogodbe. V tem delu na kratko opišem lastnosti mandatne pogodbe izhajajoč iz Obligacijskega zakona. Pojasnim, da ima to razmerje naravo obligacije prizadevanja ter da ima odvetnik na podlagi pogodbe pravico do plačila. Na tem mestu omenim še kako je v primeru, ko stranka pooblasti odvetniško družbo za zastopanje v pravdnem postopku. V določenih primerih je obvezno zastopanje po odvetnikih. Te primere na kratko opisujem v naslednji točki. Odvetnik mora pri svojem delu ravnati vestno in pošteno ter si prizadevati za korist stranke. Odškodninsko odgovornost ter posledice nestrokovnega zastopanja je v nalogi predstavljena na podlagi sodne prakse. ZPP posebej ureja tudi prenehanje pooblastila ter različne načine kako pride do takšne situacije. V diplomskem delu povzamem zakonsko ureditev ter s pomočjo sodne prakse prikažem v katerih primerih pooblastilo preneha.
Ključne besede: pravdni postopek, pooblastilo, odvetnik
Objavljeno: 25.09.2013; Ogledov: 4812; Prenosov: 752
.pdf Celotno besedilo (531,26 KB)

9.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ V REPUBLIKI SLOVENIJI IN DELO NEVLADNIH ORGANIZACIJ NA TEM PODROČJU
Martina Boben, 2013, diplomsko delo

Opis: Brezplačna pravna pomoč je v Republiki Sloveniji urejena v Zakonu o brezplačni pravni pomoči, obstajajo pa tudi drugačne možnosti pravne pomoči za socialno ogrožene posameznike, kot je pro bono delo odvetnikov in pa dejavnost pravnega svetovanja s strani nevladnih organizacij. Pravni center za varstvo človekovih pravic nudi brezplačno pravno svetovanje na obalnem območju, Zavod PIP na območju Štajerske, Zavod za brezplačno pravno pomoč pa v Ljubljani. Pravico do pravnega varstva, ki vključuje dolžnost države, da omogoči brezplačno pravno pomoč socialno šibkejšim, zagotavlja tudi italijanska ustava.
Ključne besede: Brezplačna pravna pomoč, Zakon o brezplačni pravni pomoči, pravno svetovanje, nevladne organizacije, Zavod PIP, Zavod za brezplačno pravno pomoč, Pravni center za varstvo človekovih pravic.
Objavljeno: 10.01.2014; Ogledov: 801; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (712,89 KB)

10.
FIKCIJA VROČITVE PO PRAVILIH ZPP IN EVROPSKI UREDBI 1393/2007
Nik Fanedl, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana fikcija vročitve v pravdnem postopku po pravilih slovenskega prava in prava EU. Gre za institut, ki bistveno pripomore k učinkovitosti pravdnega postopka, vendar zaradi posega v procesne pravice predstavlja relativno problematično tematiko. V nalogi je predstavljena načelna podlaga za ureditev vročanja, nadalje pa so obravnavana slovenska pravila in pravila EU o vročanju nasploh. Nato se delo ukvarja s fikcijo vročitve, kot je urejena v Zakonu o pravdnem postopku in Uredbi 1393/2007 o vročanju ter osvetli najbolj bistveno problematiko uporabe te fikcije. Bralec tega dela lahko spozna pomembnost vročanja v pravdnem postopku in se seznani s slovenskimi pravili ter pravili EU, po katerih poteka vročanje, se seznani z ureditvijo fikcije vročitve in spozna dva najbolj problematična primera uporabe obravnavanega instituta, skozi navajanje literature in pravnih virov pa je vseskozi spodbujan, da se sam loti poglobljenega študija katerega izmed posameznih aspektov fikcije vročitve in vročanja nasploh.
Ključne besede: pravdni postopek, načelo kontradiktornosti, načelo ekonomičnosti, vročanje, Zakon o pravdnem postopku, Uredba 1393/2007, slovensko pravo, pravo EU, fikcija vročitve
Objavljeno: 13.01.2014; Ogledov: 1240; Prenosov: 305
.pdf Celotno besedilo (603,26 KB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici