1. Novosti čezmejnega vročanja sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih in gospodarskih zadevah v EU in stanje ter možnosti elektronskega vročanja : magistrsko deloAnej Irgolič M, 2025, magistrsko delo Opis: Uspešen razvoj notranjega trga rezultira v naraščajočem številu čezmejnih pravnih postopkov. Ključnega pomena zato postaja zagotavljanje hitrih, zanesljivih in pravno varnih načinov vročanja sodnih in izvensodnih pisanj. EU si aktivno prizadeva vzpostaviti enotne in usklajene rešitve, ki bi olajšale izmenjavo pravnih dokumentov med državami članicami in odpravile obstoječe pravno-administrativne ovire.
Magistrsko delo naslavlja kompleksno področje vročanja, ki zajema tako pravne kot tehnološke vidike evropskega pravosodnega komuniciranja, pri čemer posebno pozornost namenja prenovljeni Uredbi (EU) 2020/1784 in njenemu vplivu na čezmejne civilne in gospodarske spore. Namen magistrskega dela je celovito analizirati trenutno stanje implementacije nove uredbe o vročanju, s poudarkom na preučevanju sistemskih sprememb, ki jih prinaša sodoben tehnološki razvoj. Delo kritično preučuje pravne okvire vročanja znotraj EU, različne načine vročanja glede na kraj pošiljanja, ter novosti, ki jih uvaja prenovljena uredba, vključno z elektronskim vročanjem in vročanjem preko decentraliziranih sistemov. Težišče magistrske naloge je usmerjeno v preučevanje aktualnih dogajanj v kontekstu nenehnih sprememb na področju čezmejnega pravosodja, kjer informacijske rešitve in digitalizacija postajajo ključni dejavniki modernizacije pravnih postopkov. Pomen tematike dodatno potrjuje nastajajoča sodna praksa Sodišča Evropske unije, ki pomembno oblikuje razumevanje in implementacijo predpisov o čezmejnem vročanju. Vsebina naloge se nadalje osredotoča tudi na vzpostavitev infrastrukture za varno elektronsko izmenjavo sodnih dokumentov (ti. e-CODEX). Slednja pomembno prispeva k učinkovitejšemu pravosodnemu sodelovanju med državami članicami. Implementacija obravnavanega sistema bo pomenila prelomnico v digitalizaciji pravosodnega sodelovanja, saj omogoča neposredno in hitro komunikacijo med pravosodnimi organi različnih držav.
Ključne besede: načelo kontradiktornosti postopka, Uredba o vročanju, Uredba (EU) 2020/1784, decentraliziran sistem, e-CODEX, zavrnitev pisanja.
Objavljeno v DKUM: 19.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 25
 Celotno besedilo (2,90 MB) |
2. Standard obrazloženosti odgovora na tožbo v primerjavi s standardom obrazloženosti ugovora zoper sklep o izvršbi izdan na podlagi verodostojne listine : magistrsko deloBarbara Toplak, 2025, magistrsko delo Opis: Odgovor na tožbo in ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine sta pravna instituta, ki omogočata tožencu v pravdnem in dolžniku v izvršilnem postopku, da se učinkovito branita pred zahtevki nasprotne stranke. Njuna temeljna funkcija je zagotoviti pravično procesno ravnotežje tekom postopka. Oba instituta strankam zagotavljata pravico do obrambe in temeljita na ustavno zagotovljeni pravici do izjave kot sestavnem delu pravice do sodnega varstva. Ključna razlika med njima se kaže v zahtevanem standardu obrazloženosti, ki vpliva na učinkovitost procesne obrambe in varstvo pravic strank. V teoriji in praksi je vprašanje obrazloženosti ključnega pomena, saj ima pomemben vpliv na uspešnost procesne obrambe in zaščite pravic strank postopka.
V pravdnem postopku ima toženec možnost skozi celoten postopek dopolnjevati svojo obrambo, saj se pravica do izjave zagotavlja pred izdajo meritorne sodne odločbe. Nasprotno pa mora dolžnik v izvršilnem postopku že ob vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi izdan na podlagi verodostojne listine podati ustrezno obrazložene in materialnopravno relevantne navedbe, sicer sodišče ugovor zavrne. To pomeni, da ima dolžnik bistveno manj manevrskega prostora pri svoji obrambi kot toženec v pravdi.
Ključne besede: tožba, sklep o izvršbi, verodostojna listina, obrazloženost, plačilni nalog, spor majhne vrednosti, zamudna sodba
Objavljeno v DKUM: 19.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (2,24 MB) |
3. Odločanje po prostem preudarku po 216. členu Zakona o pravdnem postopku : magistrsko deloŽan Jevšovar, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo na celovit način obravnava vprašanje odločanja po prostem preudarku po 216. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V magistrskem delu je tako podrobneje obravnavana določba, ki sodišču v prvem odstavku 216. člena daje možnost, da odloči o višini denarnega zneska oziroma o količini nadomestnih stvari po prostem preudarku. Tako lahko sodišče odloči v primeru, ko ugotovi, da ima stranka pravico do odškodnine, do denarnega zneska ali do nadomestnih stvari, pa se višina denarnega zneska oziroma količina nadomestnih stvari ne da ugotoviti oziroma bi se mogla ugotoviti samo z nesorazmernimi težavami. Poleg podrobneje predstavljene aktualne ureditve, obogatene s sodno prakso slovenskih sodišč in naziranjem teorije, se je v nalogi mogoče seznaniti tudi s podrobnejšo zgodovinsko predstavitvijo razvoja tega instituta. Zaradi vezanosti določbe na določanje višine škode se je v prvem delu naloge mogoče seznaniti z osnovami odškodninskega prava, kjer je proces odločanja o odškodninskem zahtevku za vsako od škod podrobneje razčlenjen, kar bralcu omogoča, da se na enem mestu seznani s sodniškim odločanjem v praksi. Slednje bralcu omogoča lažje razumevanje predstavljanega instituta tudi v praksi ter lažje razumevanje, zakaj gre pri uporabi 216. člena za dejansko vprašanje. Bralec lahko slednje potrdi skozi soočena nasprotujoča mnenja teoretikov, ki so v nalogi brez izjeme predstavljena.
V naslednjem delu magistrske naloge je predstavljen tudi drugi odstavek 216. člena, ki določa, da v kolikor odločitev o enem od več uveljavljenih zahtevkov iste tožeče stranke v isti tožbi glede na celoto po vrednosti predstavlja le neznaten del, odločanje o podlagi ali višini tega zahtevka pa bi bilo pretirano zamudno ali povezano z nesorazmernimi stroški lahko sodišče o dejstvih, ki se nanašajo na podlago oziroma na višino zahtevka odloči po prostem preudarku. V tem delu se bralec seznani z uporabnostjo drugega odstavka v praksi ter tudi z omejitvami, ki jih dejanska narava člena prinaša.
Ker predstavlja škoda, povzročena s kršitvijo pravil konkurenčnega prava, vedno večji delež sodniškega odločanja in ker se Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-2) v 128. členu sklicuje na ZPP, bi bila naloga brez podrobnejše analize tega področja nepopolna. V tem delu se bralec ne seznani samo z osnovami konkurenčnega prava, temveč tudi z metodami, na podlagi katerih sodišče ugotavlja višino škode, ki je nastala oškodovancem zaradi kršitev konkurenčnega prava. Tudi v tem delu je predstavljena sodna praksa in področje uporabnosti določbe 216. člena ZPP.
V primerjalnopravnem delu magistrske naloge se je mogoče seznaniti s pravnimi ureditvami, ki imajo enako oziroma v bistvenem podobno določbo v zakonu, ki ureja civilni pravdni postopek. Skozi predstavljene ureditve Avstrije, Nemčije in Hrvaške se bralec ne seznani samo s tamkajšnjo ureditvijo, temveč tudi s težavami, s katerimi se v teh ureditvah srečujejo.
V sklepnem delu naloge se bralec na jedrnat način seznani rešitvami postavljenih tez, ki so bile skozi magistrsko delo potrjene. Nenazadnje pa je v tem delu vsebovano tudi napotilo, ki vodi k doslednejšemu odločanju po prostem preudarku po 216. členu ZPP.
Ključne besede: prosti preudarek, odločanje po prostem preudarku, določanje odškodnine, škoda, določanje odškodnine v okviru kršitev konkurenčnega prava
Objavljeno v DKUM: 19.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,30 MB) |
4. Regulatory sandboxes (experimental legal regimes) for digital innovations in BRICSElizaveta Gromova, Tjaša Ivanc, 2020, izvirni znanstveni članek Opis: Step by step, new digital technologies are capturing different spheres of our life. The opportunities of their application are almost infinite, and potential is very promising. But digital innovations as a trend represent a challenge for every modern state. Especially for member-countries of the BRICS union who seek to become the world's leading countries. For this reason, the most important task for the members of BRICS is to create adequate "smart" regulation, which offers alternative ways of regulatory impact on transforming business relations. Using the regulatory sandbox as an experimental legal regime is one of the ways to test the creation, production, and realization of digital innovation. Having been first applied in 2016 in the United Kingdom, nowadays this model is successfully implemented in such countries as Singapore, Australia, and the United Arab Emirates. Member-countries of BRICS are only beginning to adopt this unorthodox tool; in most of its countries the legal framework is ongoing now. The aim of this research is to analyze current legislation and legal framework on the regulatory sandboxes in BRICS countries, define features of national models, difficulties and further prospects of its usage. This research is based on the comparative and formal juridical analysis of legislation, draft laws, and research papers dedicated to regulatory sandboxes in BRICS. The authors identify different barriers and risks of using regulatory sandboxes for the digital innovations successfully and offer some ways to overcome these challenges, including the formulation of guidelines for operating regulatory sandboxes based on a balance of public and private interests. The authors conclude that it is necessary to update legislation on the regulatory sandboxes for reaching positive effect from the digital transformation and make several suggestions for optimization its provisions. The results achieved in research paper can be used both in the lawmaking process as well as the foundation for further scientific researches.
Ključne besede: regulatory sandboxes, experimental legal regime, smart regulation, digital economy, innovations
Objavljeno v DKUM: 23.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,01 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. POMEN REŠEVANJA PREDHODNIH VPRAŠANJ V RAZLIČNIH POSTOPKIH IN ANALIZA UPORABNOSTI PRAVIL V ARBITRAŽNEM PRAVU : magistrsko deloTimotej Gril, 2024, magistrsko delo Opis: Predhodno vprašanje je v pravdnem postopku urejeno v 13. členu Zakona o pravdnem postopku
(ZPP). Ta določa, da kadar je odločitev v glavni zadevi odvisna od predhodne rešitve vprašanja,
ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), pa o njem še ni odločilo
sodišče ali kakšen drug pristojen organ, lahko sodišče samo reši to vprašanje, če ni s posebnimi
predpisi drugače določeno. Odločanje o obstoju pravice ali pravnega razmerja predstavlja
predhodno vprašanje le v primeru, ko je takšna odločitev v razmerju prejudicialnosti do
odločitve v glavni stvari. Teorija prejudicialnost pojmuje kot odnos odvisnosti med dvema
elementoma, v danem primeru med predmetom predhodnega vprašanja in odločitve o glavni
stvari. Rešitev predhodnega vprašanja učinkuje zgolj v konkretni pravdi. Stranka postopka pa
lahko z uveljavljanjem vmesnega ugotovitvenega zahtevka doseže, da ugotovitev o obstoju
pravice ali pravnega razmerja postane pravnomočna. Sodišče pri reševanju predhodnih vprašanj
ni povsem svobodno. Omejitve obstojijo zlasti na področju reševanja predhodnih vprašanj iz
pristojnosti kazenskega sodišča. Ugotavljanje (ne)obstoja kaznivega dejanja v pravdnem
postopku namreč predstavlja poseg v človekovo pravico posameznika do domneve nedolžnosti.
Pri tem je potrebno poudariti, da mnenja sodne prakse in teorije glede dopustnosti obravnave
tovrstnih predhodnih vprašanj niso enotna. Strogemu stališču Evropskega sodišča za človekove
pravice (ESČP) glede absolutne prepovedi nasproti stojita slovenska sodna praksa in teorija, ki
ugotavljanje (ne)obstoja kaznivega dejanja izjemoma le dopuščata. Institut predhodnega
vprašanja je normativno urejen tudi v drugih pravno reguliranih postopkih, kot so: upravni,
nepravdni, delovni in socialni spor ter kazenski postopek. V vseh je institut predhodnega
vprašanja urejen primerljivo podobno. Razlike je denimo moč zaslediti prav na področju
reševanja predhodnih vprašanj iz pristojnosti kazenskega sodišča. Za razliko od ostalih
omenjenih postopkov (razen kazenskega) je v upravnem eksplicitno določena generalna
prepoved in nadaljnja omejitev ugotavljanja (ne)obstoja kaznivega dejanja. Slednja ureditev se
izkaže za korektno, glede na dejstvo ločenih stališč teorije in sodne prakse o omenjeni tematiki.
Predhodno vprašanje se lahko pojavi tudi v arbitražnem postopku. Arbitražna postopkovna
pravila ne vsebujejo pravil o institutu predhodnega vprašanja. Teorija navaja, da je v
arbitražnem postopku dovoljena aplikacija pravil pravdnega postopka o predhodnem vprašanju,
pri čemer so arbitražni tribunali v postopku odločanja v nekoliko drugačnem položaju kot
sodišča.
Ključne besede: predhodno vprašanje, vmesni ugotovitveni zahtevek, ugotavljanje (ne)obstoja
kaznivega dejanja v pravdi, arbitražni postopek, predhodno vprašanje v arbitražnem pravu
Objavljeno v DKUM: 16.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 84
Celotno besedilo (1,08 MB) |
6. Izvršba na nepremičnine in varstvo dolžnika : magistrsko deloSebastijan Tomažič, 2024, magistrsko delo Opis: Izvršilni postopek je pravni postopek, ki se vodi po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in katerega cilj je, da dolžnika prisili, da izpolni svoje obveznosti do upnika. Do izvršbe pride, kadar nekdo prostovoljno ne želi poravnati dolga ali izpolniti kakšnih drugih obveznosti.
Avtor magistrske naloge predstavlja izvršbo na nepremičnine in varstvo dolžnika pri samem postopku. Uvodoma predstavi temeljna načela izvršbe, subjekte v izvršilnem postopku, tek postopka in pravna sredstva v izvršilnem postopku. Nadalje avtor predstavi sredstva izvršbe, med katerimi lahko izbira upnik, pri čemer še podrobneje opiše postopek izvršbe na nepremičnine. Avtor tako uvodoma predstavi pravni režim nepremičnin. Glede na to, da je del nepremičninskega prava tudi stanovanjsko pravo, avtor posebno pozornost nameni nepremičnini kot dolžnikovemu domu, pri čemer ugotovi, da gre pri izvršbi na nepremičnini, ki je obenem dolžnikov dom, za trk dveh ustavno varovanih pravic; do pravice upnika do sodnega varstva in do pravice do zasebnosti oziroma nedotakljivosti stanovanja dolžnika.
Nadalje se avtor magistrske naloge podrobneje dotakne novel ZIZ, predvsem z vidika varstva dolžnika. Avtor predstavi možnosti dolžnika pred novelo ZIZ-L, nakar podrobneje opiše zadevo Vaskrsić proti Sloveniji, ki je bila povod za novelo ZIZ-L in spremembe pri varstvu dolžnika pri nepremičninski izvršbi, predvsem pa se osredotoči na novelo ZIZ-M in Odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-171/16, Up-793/16, ki je pomembno vplivala na spremembo določenih institutov pri noveli ZIZ-M. Pri predstavitvi novel je avtor še posebej pozoren na spremembe instituta predloga za spremembo dovoljenega izvršilnega sredstva in odloga izvršbe. Avtor ugotavlja spremembe položaja dolžnika pri izvršbi na nepremičnine skozi različne novele, nadalje pa opiše tudi izvršilne postopke v drugih državah in s primerjalno pravno metodo ugotavlja različne možnosti dolžnika v različnih pravnih redih.
Ključne besede: izvršilni postopek, pravica upnika do sodnega varstva, varstvo dolžnika, Vaskrsić proti Sloveniji, USRS odločba U-I-171/16, Up-793/16
Objavljeno v DKUM: 20.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 42
Celotno besedilo (1,05 MB) |
7. Aktualna vprašanja v zvezi z odlogom izvršbe na predlog dolžnika po ziz in problematika varstva upnikov : magistrsko deloSebastjan Horvat, 2024, magistrsko delo Opis: Novela ZIZ-M je že 13. sprememba Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki je v veljavo stopila 27. marca 2021. Novela je precej spremenila pogoje za odlog v primerih izvršbe za izpraznitev in izročitev nepremičnine, ki je dolžnikov dom. Opredelila je tudi pogoje, ko je mogoče izvršbo odložiti tako na predlog dolžnika kot tudi po uradni dolžnosti, v kolikor so za to podani posebej upravičeni razlogi. Magistrsko delo obravnava temeljna načela izvršilnega postopka, vsebuje splošni pregled pravnih sredstev ter predstavlja mehanizme varstva upnikov. Posebej izpostavljena je tematika v zvezi z odlogom izvršbe na predlog dolžnika, upoštevajoč spremembe in aktualna vprašanja ter dileme, ki se pojavljajo v praksi. Poleg mehanizmov varstva upnikov je predstavljena problematika le teh na podlagi preučitve komentarjev, mnenj in sodne prakse. Magistrsko delo vsebuje tudi primerjalnopravni vidik ureditve v Republiki Hrvaški.
V sklepnem delu so predstavljeni zaključki zastavljenih hipotez, in sicer se je z uvedbo novele ZIZ-M dodatno zaščitilo najranljivejše dolžnike in jim s tem znatno izboljšalo položaj v izvršbi. Prav tako je izpostavljena pomanjkljiva pravna zaščita upnikov v razmerju do dolžnikov, zlasti glede problematike izkazovanja subjektivnega pogoja, ki se zahteva tako pri začasni odredbi kot pri izpodbijanju dolžnikovih pravnih dejanj.
Ključne besede: izvršba, ugovor dolžnika, odlog izvršbe na predlog dolžnika, novela ZIZ-M, varstvo upnikov
Objavljeno v DKUM: 24.04.2024; Ogledov: 346; Prenosov: 110
Celotno besedilo (778,14 KB) |
8. Pravna sredstva dolžnika v izvršilnem postopku s poudarkom na standardu obrazložitve ugovora v sodni praksi : magistrsko deloAstrid Cep, 2022, magistrsko delo Opis: Varstva dolžnikovega interesa Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) izrecno ne določa, vendar pa se udejanja skozi pravna sredstva dolžnika, ki so mu na voljo. Ugovor dolžnika sicer res predstavlja edino redno pravno sredstvo, vendar pa mu sledijo številna druga. Ključnega pomena je, da dolžnik na začetku zoper sklep o izvršbi v roku osmih dni obrazloženo ugovarja. Namreč v primeru neobrazloženega ugovora se ta na podlagi pravne domneve šteje za neutemeljenega. Pogoj obrazložitve predstavlja zatrjevanje pravno relevantnih dejstev, ki lahko izpodbijejo upnikov zahtevek. Dodatno pa mora dolžnik predložiti tudi dokaze, ki potrjujejo njegove navedbe. Vsa dokazna sredstva so enakovredna, kar pomeni, da lahko dolžnik predlaga listine, ogled, priče, izvedenca in zaslišanje strank. V primeru navajanj negativnih dejstev, kot je na primer neobstoj poslovnega razmerja, dokazno breme preide na upnika, dolžniku pa ni treba predlagati dokazov. Namreč dokazuje tisti, ki trdi, da nekaj obstaja in ne obratno. Ugovor je tako obrazložen že na podlagi zatrjevanja negativnega dejstva. Vendar pa zadostitev pogojem obrazložitve ugovora še ne pomeni, da je ugovor nujno tudi utemeljen, saj se slednje presoja šele v nadaljevanju postopka. Dolžniku je na voljo ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova, ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ugovor po poteku roka in ugovor zoper pravno nasledstvo. Glede na ugovor se razlikujejo tudi razlogi, ki jih ZIZ zgolj primeroma našteva, saj velja generalna klavzula, na podlagi katere je mogoče ugovarjati iz vsakega razloga, ki preprečuje izvršbo. Dodatno pa se lahko dolžnik v postopku ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova odloči, ali bo izpodbijal sklep v dajatvenem delu, dovolilnem delu ali v celoti. Kadar ugovarja sklepu o izvršbi v celoti ali v dajatvenem delu, se postopek vodi kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. V primeru izpodbijanja dovolilnega dela pa se postopek vodi kot pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova, vendar pa ima upnik kljub uspešnemu ugovoru dolžnika na koncu odločitve o ugovoru izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko ponovno predlaga izvršbo. V nadaljevanju postopka ima dolžnik svoje pravice možnost uveljavljati tudi s pritožbo, tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe, tožbo za izpodbijanje terjatve v postopku poplačila iz prodane stvari, zahtevo za odpravo nepravilnosti, obnovo postopka, revizijo, predlogom za vrnitev v prejšnje stanje, nasprotno izvršbo, odlogom in ustavitvijo izvršbe. Ugovor tretjega in zahteva za varstvo zakonitosti dolžniku sicer nista na voljo, vendar pa ga lahko v postopku izvršbe prav tako tudi to posredno zadeva.
Ključne besede: sklep o izvršbi, verodostojna listina, razlogi za ugovor, navedba dejstev, predložitev dokazov, dokazno breme, utemeljenost
Objavljeno v DKUM: 08.07.2022; Ogledov: 1162; Prenosov: 452
Celotno besedilo (908,29 KB) |
9. |
10. Urejanje premoženjskih razmerij v nepravdnem postopku in načeli dispozitivnosti ter oficialnosti : magistrsko deloTim Diaci, 2022, magistrsko delo Opis: Od dne 15. 4. 2019 je v Republiki Sloveniji začel veljati nov Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1), ki je nadomestil prejšnji Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP) in uvedel nekaj pomembnih novosti in uskladitev z materialnopravnimi predpisi. V magistrskem delu je narejena primerjava med starim in novim zakonom o nepravdnem postopku glede določb, ki urejajo premoženjskopravna razmerja. Ugotovljeno je do kolikšne mere so se nepravdni postopki, ki urejajo premoženjska razmerja, z novim ZNP-1 dejansko spremenili. ZNP-1 je uvedel tri bistvene spremembe v zvezi s postopkom za določitev odškodnine. Ukinila se je možnost uvedbe tega postopka po uradni dolžnosti. Spremenil se je tudi status državnih odvetnikov, ki imajo v sedanjem postopku po ZNP-1 položaj zakonitega zastopnika države, in spremenila se je ureditev glede plačila stroškov postopka. V zvezi s postopkom za cenitev in prodajo stvari so v magistrskem delu izpostavljene razlike med ZNP-1 in Zakonom o izvršbi in zavarovanju. Po sedaj veljavnem ZNP-1 mora predlagatelj v predlogu ob navedbi prodajne oz. izklicne cene priložiti še s strani vseh udeležencev podpisane izjave, da se strinjajo s prodajo in navedeno ceno ter da so seznanjeni s tem, da nimajo pravice do pritožbe zoper sklep sodišča, s katerim se bo dovolila takšna prodaja. Glede postopkov v stanovanjskih zadevah se v ZNP-1 možnost revizije usklajuje z ureditvijo po Zakonu o pravdnem postopku. Druga bistvena novost, ki jo uvaja ZNP-1, je določba 148. člena, ki govori o posebni sposobnosti biti stranka oz. udeleženec v nepravdnem postopku za skupnost etažnih lastnikov, ki jih zastopa upravnik, če ga stavba ima. Glavna novost, ki jo uvaja ZNP-1 v postopkih za urejanje razmerij med solastniki, je drugi odstavek 148. člena, ki določa, da v tem postopku odloča sodišče tudi v primerih, ki jih v 117. členu določa Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju: SPZ). Sledi nepravdni postopek za delitev stvari in skupnega premoženja ter prenehanja premoženjske skupnosti, kjer ZNP-1 na novo ureja postopek prenehanja premoženjske skupnosti in spreminja oz. dopolnjuje postopkovna pravila, zlasti v primerih, ko je predmet delitve nepremičnina. Pri postopku za ureditev meje so predstavljene razlike z upravnim postopkom po Zakonu o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju: ZEN). ZNP-1 je bil tudi usklajen z ZEN tako, da ureja dolžnost sodišča, da pravnomočni sklep oziroma sodno poravnavo pošlje pristojni geodestki upravi. Dodan je tudi nov 174. člen, ki določa smiselno uporabo določb tega postopka v primeru gradnje na tujem zemljišču po 47. členu SPZ. Kot zadnji je bil obravnaven še nepravdni postopek za ureditev nujne poti. Ugotovljeno je bilo, da ZNP-1 ni bistveno spremenil vsebine določb v zvezi s postopkom nujne poti v primerjavi z ZNP, saj se je večina teh določb že uskladila s tem, ko je 1. 1. 2003 v veljavo stopil SPZ. Na splošno je bilo ugotovljeno, da ZNP-1 v postopkih za urejanje premoženjski razmerij daje več poudarka avtonomiji udeležencev kot predhodni ZNP, s čimer v ospredje postavlja načelo dispozitivnosti.
Ključne besede: nepravdni postopek, premoženjska razmerja, ZNP-1, ZNP, povezava z materialnimi predpisi
Objavljeno v DKUM: 08.04.2022; Ogledov: 1014; Prenosov: 171
Celotno besedilo (1,00 MB) |
