| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 98
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Aktualna vprašanja v zvezi z odlogom izvršbe na predlog dolžnika po ziz in problematika varstva upnikov : magistrsko delo
Sebastjan Horvat, 2024, magistrsko delo

Opis: Novela ZIZ-M je že 13. sprememba Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki je v veljavo stopila 27. marca 2021. Novela je precej spremenila pogoje za odlog v primerih izvršbe za izpraznitev in izročitev nepremičnine, ki je dolžnikov dom. Opredelila je tudi pogoje, ko je mogoče izvršbo odložiti tako na predlog dolžnika kot tudi po uradni dolžnosti, v kolikor so za to podani posebej upravičeni razlogi. Magistrsko delo obravnava temeljna načela izvršilnega postopka, vsebuje splošni pregled pravnih sredstev ter predstavlja mehanizme varstva upnikov. Posebej izpostavljena je tematika v zvezi z odlogom izvršbe na predlog dolžnika, upoštevajoč spremembe in aktualna vprašanja ter dileme, ki se pojavljajo v praksi. Poleg mehanizmov varstva upnikov je predstavljena problematika le teh na podlagi preučitve komentarjev, mnenj in sodne prakse. Magistrsko delo vsebuje tudi primerjalnopravni vidik ureditve v Republiki Hrvaški. V sklepnem delu so predstavljeni zaključki zastavljenih hipotez, in sicer se je z uvedbo novele ZIZ-M dodatno zaščitilo najranljivejše dolžnike in jim s tem znatno izboljšalo položaj v izvršbi. Prav tako je izpostavljena pomanjkljiva pravna zaščita upnikov v razmerju do dolžnikov, zlasti glede problematike izkazovanja subjektivnega pogoja, ki se zahteva tako pri začasni odredbi kot pri izpodbijanju dolžnikovih pravnih dejanj.
Ključne besede: izvršba, ugovor dolžnika, odlog izvršbe na predlog dolžnika, novela ZIZ-M, varstvo upnikov
Objavljeno v DKUM: 24.04.2024; Ogledov: 114; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (778,14 KB)

2.
Pravna sredstva dolžnika v izvršilnem postopku s poudarkom na standardu obrazložitve ugovora v sodni praksi : magistrsko delo
Astrid Cep, 2022, magistrsko delo

Opis: Varstva dolžnikovega interesa Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) izrecno ne določa, vendar pa se udejanja skozi pravna sredstva dolžnika, ki so mu na voljo. Ugovor dolžnika sicer res predstavlja edino redno pravno sredstvo, vendar pa mu sledijo številna druga. Ključnega pomena je, da dolžnik na začetku zoper sklep o izvršbi v roku osmih dni obrazloženo ugovarja. Namreč v primeru neobrazloženega ugovora se ta na podlagi pravne domneve šteje za neutemeljenega. Pogoj obrazložitve predstavlja zatrjevanje pravno relevantnih dejstev, ki lahko izpodbijejo upnikov zahtevek. Dodatno pa mora dolžnik predložiti tudi dokaze, ki potrjujejo njegove navedbe. Vsa dokazna sredstva so enakovredna, kar pomeni, da lahko dolžnik predlaga listine, ogled, priče, izvedenca in zaslišanje strank. V primeru navajanj negativnih dejstev, kot je na primer neobstoj poslovnega razmerja, dokazno breme preide na upnika, dolžniku pa ni treba predlagati dokazov. Namreč dokazuje tisti, ki trdi, da nekaj obstaja in ne obratno. Ugovor je tako obrazložen že na podlagi zatrjevanja negativnega dejstva. Vendar pa zadostitev pogojem obrazložitve ugovora še ne pomeni, da je ugovor nujno tudi utemeljen, saj se slednje presoja šele v nadaljevanju postopka. Dolžniku je na voljo ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova, ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ugovor po poteku roka in ugovor zoper pravno nasledstvo. Glede na ugovor se razlikujejo tudi razlogi, ki jih ZIZ zgolj primeroma našteva, saj velja generalna klavzula, na podlagi katere je mogoče ugovarjati iz vsakega razloga, ki preprečuje izvršbo. Dodatno pa se lahko dolžnik v postopku ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova odloči, ali bo izpodbijal sklep v dajatvenem delu, dovolilnem delu ali v celoti. Kadar ugovarja sklepu o izvršbi v celoti ali v dajatvenem delu, se postopek vodi kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. V primeru izpodbijanja dovolilnega dela pa se postopek vodi kot pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova, vendar pa ima upnik kljub uspešnemu ugovoru dolžnika na koncu odločitve o ugovoru izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko ponovno predlaga izvršbo. V nadaljevanju postopka ima dolžnik svoje pravice možnost uveljavljati tudi s pritožbo, tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe, tožbo za izpodbijanje terjatve v postopku poplačila iz prodane stvari, zahtevo za odpravo nepravilnosti, obnovo postopka, revizijo, predlogom za vrnitev v prejšnje stanje, nasprotno izvršbo, odlogom in ustavitvijo izvršbe. Ugovor tretjega in zahteva za varstvo zakonitosti dolžniku sicer nista na voljo, vendar pa ga lahko v postopku izvršbe prav tako tudi to posredno zadeva.
Ključne besede: sklep o izvršbi, verodostojna listina, razlogi za ugovor, navedba dejstev, predložitev dokazov, dokazno breme, utemeljenost
Objavljeno v DKUM: 08.07.2022; Ogledov: 975; Prenosov: 332
.pdf Celotno besedilo (908,29 KB)

3.
Casebook on European Order for Payment Procedure and European Small Claims Procedure
2022, zbornik

Opis: Publication Case studies on European order for payment procedure and European small claims procedure was created as part of the Train to Enforce project and is the result of the collaboration of eight faculties of law across Europe. The publication contains numerous case studies focusing on European order for payment procedure (Regulation No. 1896/2006) and European small claims procedure (Regulation No. 861/2007). Case studies focus on both the practical and theoretical aspects of the European order for payment procedure and European small claims procedure. They will promote self-learning on cross-border debt collection in the EU.
Ključne besede: case study, european order for payment procedure, european small claims procedure, cross-border debt colletion, civil and commercial matters.
Objavljeno v DKUM: 30.05.2022; Ogledov: 656; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (3,73 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Urejanje premoženjskih razmerij v nepravdnem postopku in načeli dispozitivnosti ter oficialnosti : magistrsko delo
Tim Diaci, 2022, magistrsko delo

Opis: Od dne 15. 4. 2019 je v Republiki Sloveniji začel veljati nov Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1), ki je nadomestil prejšnji Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP) in uvedel nekaj pomembnih novosti in uskladitev z materialnopravnimi predpisi. V magistrskem delu je narejena primerjava med starim in novim zakonom o nepravdnem postopku glede določb, ki urejajo premoženjskopravna razmerja. Ugotovljeno je do kolikšne mere so se nepravdni postopki, ki urejajo premoženjska razmerja, z novim ZNP-1 dejansko spremenili. ZNP-1 je uvedel tri bistvene spremembe v zvezi s postopkom za določitev odškodnine. Ukinila se je možnost uvedbe tega postopka po uradni dolžnosti. Spremenil se je tudi status državnih odvetnikov, ki imajo v sedanjem postopku po ZNP-1 položaj zakonitega zastopnika države, in spremenila se je ureditev glede plačila stroškov postopka. V zvezi s postopkom za cenitev in prodajo stvari so v magistrskem delu izpostavljene razlike med ZNP-1 in Zakonom o izvršbi in zavarovanju. Po sedaj veljavnem ZNP-1 mora predlagatelj v predlogu ob navedbi prodajne oz. izklicne cene priložiti še s strani vseh udeležencev podpisane izjave, da se strinjajo s prodajo in navedeno ceno ter da so seznanjeni s tem, da nimajo pravice do pritožbe zoper sklep sodišča, s katerim se bo dovolila takšna prodaja. Glede postopkov v stanovanjskih zadevah se v ZNP-1 možnost revizije usklajuje z ureditvijo po Zakonu o pravdnem postopku. Druga bistvena novost, ki jo uvaja ZNP-1, je določba 148. člena, ki govori o posebni sposobnosti biti stranka oz. udeleženec v nepravdnem postopku za skupnost etažnih lastnikov, ki jih zastopa upravnik, če ga stavba ima. Glavna novost, ki jo uvaja ZNP-1 v postopkih za urejanje razmerij med solastniki, je drugi odstavek 148. člena, ki določa, da v tem postopku odloča sodišče tudi v primerih, ki jih v 117. členu določa Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju: SPZ). Sledi nepravdni postopek za delitev stvari in skupnega premoženja ter prenehanja premoženjske skupnosti, kjer ZNP-1 na novo ureja postopek prenehanja premoženjske skupnosti in spreminja oz. dopolnjuje postopkovna pravila, zlasti v primerih, ko je predmet delitve nepremičnina. Pri postopku za ureditev meje so predstavljene razlike z upravnim postopkom po Zakonu o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju: ZEN). ZNP-1 je bil tudi usklajen z ZEN tako, da ureja dolžnost sodišča, da pravnomočni sklep oziroma sodno poravnavo pošlje pristojni geodestki upravi. Dodan je tudi nov 174. člen, ki določa smiselno uporabo določb tega postopka v primeru gradnje na tujem zemljišču po 47. členu SPZ. Kot zadnji je bil obravnaven še nepravdni postopek za ureditev nujne poti. Ugotovljeno je bilo, da ZNP-1 ni bistveno spremenil vsebine določb v zvezi s postopkom nujne poti v primerjavi z ZNP, saj se je večina teh določb že uskladila s tem, ko je 1. 1. 2003 v veljavo stopil SPZ. Na splošno je bilo ugotovljeno, da ZNP-1 v postopkih za urejanje premoženjski razmerij daje več poudarka avtonomiji udeležencev kot predhodni ZNP, s čimer v ospredje postavlja načelo dispozitivnosti.
Ključne besede: nepravdni postopek, premoženjska razmerja, ZNP-1, ZNP, povezava z materialnimi predpisi
Objavljeno v DKUM: 08.04.2022; Ogledov: 849; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

5.
Pravica graditi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja (legalizacije) : magistrsko delo
Nik Fanedl, 2021, magistrsko delo

Opis: Pravica graditi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in v postopkih legalizacije je urejena enako, bistvena razlika v veljavni ureditvi je le v primeru legalizacije objekta daljšega obstoja, kjer se ne preverja pravice graditi za gradnjo priključkov na javno infrastrukturo. Do sprejetja Gradbenega zakona na področju legalizacije ni bilo nikakršnega razvoja, zato se tudi pravica graditi v okviru postopkov legalizacije ni mogla razvijati. Z razvojem institutov legalizacije se bo razvijala tudi pravica graditi, vendar počasneje, ker nadaljnji razvoj pomeni omejevanje lastninske pravice. Dejstvo je, da so nelegalne gradnje v Sloveniji pogoste, razlog za mnoge je tudi nemožost izkazati pravico graditi, predvsem za gradnjo priključkov na javno infrastrukturo. Zaradi navedenega je potrebno tako pri razvoju legalizacije kot pri razvoju pravice graditi tehtati med statusom legalnih in nelegalnih objektov ter med zasebnim interesom čim manjših posegov in motenj na zemljiščih (lastnini) ter javnim interesom širjenja komunalne infrastrukture ter zaračunavanja dajatev. Pri tem bo potrebno paziti, da se ne bo bolj izplačalo graditi brez gradbenega dovoljenja in da se bo kršitve ustrezno sankcioniralo. Del razvoja obeh institutov ter celotne področne zakonodaje pa mora predstavljati tudi opismenjevanje prebivalstva z vidika namena in pomena gradbene ter prostorske zakonodaje.
Ključne besede: lastninska pravica, služnost, dokazilo o pravici graditi, nelegalna gradnja, objekt daljšega obstoja, soglasje solastnikov, priključki na javno infrastrukturo
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 1119; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

6.
Neposredno izvršljiv notarski zapis po slovenskem in evropskem pravu ter sodna praksa : magistrsko delo
Sara Čobec, 2021, magistrsko delo

Opis: Neposredno izvršljiv notarski zapis je javna listina, ki jo sestavi pooblaščena oseba (notar) in dokazuje resničnost tistega, kar je v njej zapisano. Stranki se lahko že v naprej dogovorita , da bo pogodba neposredno izvršljiva, ki jo skleneta v obliki izvršljivega notarskega zapisa. Ko so izpolnjeni zakonski pogoji, ni potrebno najprej vlagati tožbe, čakati na pravnomočno sodbo in šele na podlagi tega predlagati izvršilni postopek. Upnik lahko takoj zahteva izvršbo, kar pomeni, da lahko pride do poplačila svoje terjatve hitreje in tudi ugodneje. Z globalizacijo pa so se razširili tudi čezmejni ali mednarodni pravni posli, kar je pokazalo potrebo po ureditvi izvršilnega postopka, ki bi bil hiter in enoten. Države članice so poskušale vzpostaviti poenostavljene postopke za izvršbo terjatev, ampak se vsebina nacionalnih zakonodaj tako kot tudi učinkovitost domačih postopkov močno razlikujejo. Poleg tega pa so tudi izvršilni postopki v čezmejnih zadevah pogosto nedopustni ali celo neizvedljivi. Evropski nalog za izvršbo oziroma evropski izvršilni naslov uvaja unificirana pravila za čezmejno izvršbo na podlagi tujih odločb in prispeva k izboljšanju razumevanja ureditev izvršbe v Evropski Uniji (v nadaljevanju: EU). Uredba o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov (v nadaljevanju: UEIN) zagotavlja hitro in učinkovito izvršbo neporavnanih, a nespornih terjatev, kar je pa tudi bistvenega pomena za gospodarske subjekte v EU, saj zamude pri plačilih ogrožajo plačilno sposobnost podjetij. Razlike med nacionalnimi sistemi tako povzročajo tudi izkrivljanje konkurence, zaradi ovir za dostop do učinkovitega pravnega varstva v čezmejnih zadevah in neenakih procesni sredstev, ki so na voljo upnikom v različnih državah članicah. Zato je potrebna enotna zakonodaja na tem področju, ki omogoča enake pogoje za upnike in dolžnike po vsej EU. V magistrski nalogi obravnavam neposredno izvršljiv notarski zapis po pravu Republike Slovenije (v nadaljevanju: RS) in po pravu EU s poudarkom na Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov.
Ključne besede: Uredba št. 805/2004, izvršljiva notarska listina, tuj notarski zapis, izvršilni postopek, mednarodni izvršilni postopek, evropski izvršilni naslov, javne listine.
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 1487; Prenosov: 383
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

7.
Ustavna pravica do obrazložene sodne odločbe po ZPP in analiza pritožbenih razlogov po 14. in 15. točki 339. člena ZPP v sodni praksi
Monika Pušaver, 2021, magistrsko delo

Opis: V Republiki Sloveniji so enake človekove pravice in temeljne svoboščine posameznikom – ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino – zagotovljene z Ustavo Republike Slovenije. V Ustavi Republike Slovenije kot hierarhično najvišjem pravnem aktu so te pravice taksativno naštete in zelo na kratko definirane – Ustava Republike Slovenije namreč nadaljnje oziroma podrobnejše urejanje teh pravic prenaša na hierarhično nižje ustavnoskladne pravne akte – zakone in podzakonske akte. V 22. členu Ustave Republike Slovenije je posameznikom zagotovljeno enako varstvo pravic, iz katerega izhaja več pravic – pravica do izjavljanja, pravica do enakopravnosti strank, prepoved sodniške samovolje in prepoved samovoljnega odstopa od ustaljene sodne prakse. Pravici stranke do izjavljanja kot najpomembnejšemu izrazu pravice do enakega varstva pravic na drugi strani ustreza obveznost sodišča, da vse navedbe strank v postopku vzame na znanje, pretehta njihovo pomembnost in da se do navedb, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi sodbe opredeli. Za zagotovitev ustavne pravice do poštenega sojenja in zaupanja v sodstvo je namreč pomembno, da stranka lahko ne glede na to, ali je njenemu zahtevku ali pravnemu sredstvu ugodeno ali ne, iz obrazložitve sodbe razvidi, ali se je sodišče seznanilo z njenimi argumenti, ali jih je obravnavalo in na katere materialnopravne predpise je oprlo svojo odločitev. V civilnih postopkih potek pravdnega postopka ter postopek izdaje, vsebino in obliko sodbe določa ZPP – le-ta mora kot hierarhično nižji akt v pravdnem postopku zagotoviti izdajo takšne sodbe, iz katere bo stranka razvidela, ali je sodišče njenemu tožbenemu zahtevku ali pravnemu sredstvu ugodilo ali ga je zavrnilo in na podlagi katerih argumentov ter veljavnih pravnih predpisov je sprejelo svojo odločitev. V predmetnem magistrskem delu je podrobneje obravnavano, na kakšen način je z ZPP v civilnem pravdnem postopku posameznikom zagotovljena ustavna pravica do obrazložene sodne odločbe, katera ravnanja sodišč pomenijo kršitev te pravice in na kakšen način lahko stranke dosežejo odpravo teh kršitev.
Ključne besede: civilno pravo, sodba, obrazložitev, pravica, dejstva, kršitev, pritožba, pomanjkanje, utemeljitev, izrek
Objavljeno v DKUM: 11.10.2021; Ogledov: 934; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

8.
Prost pretok začasnih ukrepov v civilnih zadevah v EU in njihovi učinki : doktorska disertacija
Urška Kupec, 2021, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava problematiko prostega pretoka začasnih ukrepov v civilnih zadevah znotraj meja EU in preučuje učinke začasnih ukrepov znotraj EU. Prost pretok začasnih ukrepov je pomemben, saj se tako zagotovi celovito varstvo upnika in njegove pravice do zasebne lastnine. Pomembno je tudi vprašanje učinkov, ki jih začasni ukrepi dosežejo v tujini, saj so učinki začasnih ukrepov za položaj upnika lahko odločilni. Čeprav v EU velja načelo medsebojnega zaupanja, kar pomeni, da bi države članice EU morale zaupati v pravne sisteme drugih držav članic EU in odločitve njihovih sodnikov, je mogoče ugotoviti, da na področju prostega pretoka začasnih ukrepov na podlagi BU Ia še veljajo omejitve, ki v velikih primerih dejansko onemogočajo prost pretok teh začasnih ukrepov. Razlog za te omejitve je mogoče najti predvsem v tem, da so pri izdaji začasnih ukrepov določene temeljne pravice dolžnikov v civilnem postopku (denimo pravica do izjave) okrnjene in da obstaja določen dvom, da posamezne države članice EU niso zadostno oziroma sploh niso spoštovale temeljnih pravic posameznikov. Prav tako je potrebno upoštevati, da se pravni redi držav članic EU tudi bistveno razlikujejo glede trenutka, v katerem se lahko izda začasni ukrep (pred, med ali po zaključen postopku o glavni stvari), in glede pogojev za izdajo začasnega ukrepa (nujnost, nevarnost). Z namenom zagotovitve učinkovite in hitre zamrznitve sredstev na bančnih računih je bila sprejeta Uredba ENZBR, katere namen bi naj bil, da upnikom daje na voljo dodatno in neobvezno sredstvo, s katerim lahko upnik doseže zamrznitev dolžnikovih denarnih sredstev na bančnih računih v vseh državah članicah EU (razen Danske). Po pregledu vsebine Uredbe ENZBR je mogoče ugotoviti, da ta na področju zaščite interesov upnika, ki še ne razpolaga s pravnim naslovom, ni prinesla bistvenih prednosti. Tudi Uredba ENZBR v tem primeru zelo pogojuje izdajo naloga, zaradi česar obstaja nevarnost, da postopek po Uredbi ENZBR za upnike, ki še ne razpolagajo s pravnim naslovom, ne bo zanimiv. Na tem področju je sicer bilo sprejeto poročilo, ki vključuje predlog direktive za skupne minimalne standarde za civilni postopek v EU. Predmet direktive je tudi področje začasnih ukrepov, pri čemer v tej fazi še ni mogoče dajati ugotovitev glede praktičnega pomena oziroma vpliva predloga direktive na prost pretok začasnih ukrepov. Z namenom prikaza razlike v nacionalnih pravnih sistemih smo glede začasnih ukrepov obravnavali nacionalna prava Nemčije in Hrvaške , pri čemer smo ugotovili, da se nacionalni pravni sistemi v marsikaterem vprašanju razlikujejo in da v tem lahko tiči razlog za nezaupanja med državami članicami EU. Po opravljeni analizi smo zaključili, da je odločitev upnika glede uporabe oziroma izbire primernega ukrepa zavarovanja odvisna od učinkov, ki ga posamezni ukrep zagotavlja. Sprejeli smo tudi zaključek, da postopek priznanja in izvršitve po BU Ia ne prispeva h krepitvi načela medsebojnega zaupanja pri delovanju v EU in k dosegu cilja prostega pretoka sodnih odločb. Končno pa smo tudi ugotovili, da bi za učinkovitost prostega pretoka sodnih odločb bi bilo primerno sprejeti skupne minimalne standarde postopka.
Ključne besede: izvršba na bančni račun, premoženje v tujini, začasna odredba, priznanje in izvršitev začasne odredbe, realna zveza, kontradiktornost postopka, nalog za zamrznitev bančnih računov, podatki o bančnem računu, učinki začasnih ukrepov, element presenečenja
Objavljeno v DKUM: 23.09.2021; Ogledov: 1016; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

9.
Izterjava obveznosti na podlagi pomanjkljivo določenega izvršilnega naslova : doktorska disertacija
Irena Merc, 2021, doktorska disertacija

Opis: Disertacija obravnava problem nedoločenih izvršilnih naslovov ter analizira postopek izvršbe, kadar upnik predlaga izvršbo na podlagi pomanjkljivo določenega izvršilnega naslova. Problematika pomanjkljivo določenih izvršilnih naslovov se v večji meri pojavlja predvsem pri izvršilnih naslovih izdanih v delovnih sporih, ter pri izterjavi nedenarnih terjatev, težave pa lahko nastanejo tudi takrat, ko se v izvršilnem postopku v Republiki Sloveniji znajde tuj izvršilni naslov, v katerem je obveznost dolžnika določena v tuji valuti, ali pa so obresti določene tako, da se sklicujejo na tujo zakonodajo. V izvršilnem postopku velja temeljno načelo vezanosti na izvršilni naslov, ki ga imenujemo načelo formalne legalitete, zaradi katerega izvršilno sodišče ni upravičeno presojati, ali je konkretna terjatev v izvršilnem naslovu pravilno ugotovljena, temveč mora izvršbo dovoliti tako, kot izhaja iz izvršilnega naslova. Terjatev, ki je v izvršilnem naslovu pomanjkljivo navedena, je težko izvršiti, zato smo v doktorski disertaciji preučili predvsem možnosti za odpravo teh pomanjkljivosti. Ugotovili smo, da je presojo primernosti izvršilnega naslova za izvršbo treba opraviti v fazi dovolitve izvršbe, pri čemer se presoja primernosti nanaša tudi na obrestni del zahtevka. Prav tako smo ugotovili, da izvršilno sodišče ne sme samo pomensko določati obveznosti iz izvršilnega naslova, niti ne sme za namene razjasnitve vsebine terjatve postavljati izvedencev. Kadar je izvršilni naslov nedoločen, je neprimeren za izvršbo, zato mora sodišče upnikov predlog za izvršbo zavrniti. Zaključili smo, da zavrnitev upnikovega predloga zaradi neprimernosti izvršilnega naslova ne pomeni kršitve pravice do sodnega varstva. Izjemoma lahko izvršilni sodnik pomanjkljiv izrek izvršilnega naslova sam konkretizira, kadar so objektivno podani elementi za določitev obveznosti (npr. izvršilni sodnik sam konkretizira višino obrestne mere, kadar iz izreka tujega izvršilnega naslova izhaja sklicevanje na tuj zakon). Obravnavali smo tudi avstrijsko in hrvaško pravno ureditev ter ugotovili, da so avstrijski in hrvaški izvršilni naslovi v obrestnem delu veliko bolj določni kot slovenski izvršilni naslovi, ki vsebujejo le zapis »zakonske zamudne obresti«. V zvezi z izvrševanjem tujih izvršilnih naslovov smo ugotovili, da uporaba obveznih obrazcev, ki jih določajo evropske uredbe, zmanjšuje možnost, da tuj organ potrdi pomanjkljiv izvršilni naslov, vendar prihaja do težav predvsem pri izvršitvi obrestnega dela zahtevka, če le-ta ni dovolj preciziran v obrazcu. Zato bi bilo smiselno sprejeti skupna stališča glede zapisovanja obrestne mere. Po opravljeni primerjalno pravni analizi ureditve tožbe na dopolnitev izvršilnega naslova smo zaključili, da je pomanjkljivo določeno terjatev v izvršilnem naslovu mogoče dopolniti s t. i. »dopolnilnim izvršilnim naslovom«. Tožbo na dopolnitev izvršilnega naslova bi bilo treba z zakonodajno intervencijo po vzoru avstrijske pravne ureditve uvesti v slovenski pravni red.
Ključne besede: izvršilni naslov, načelo formalne legalitete, določnost tožbenega zahtevka, prisilna izvršba, zamudne obresti, izvršitev sodnih odločb
Objavljeno v DKUM: 31.05.2021; Ogledov: 1723; Prenosov: 357
.pdf Celotno besedilo (2,92 MB)

10.
ANALIZA MINIMALNIH STANDARDOV ZA OBVEŠČENOST DOLŽNIKA O POSTOPKIH V NESPORNIH ZADEVAH PO UREDBI ŠT. 805/2004
Sara Žolger, 2021, magistrsko delo

Opis: Evropsko civilno procesno pravo je z razvojem prineslo veliko sprememb in izboljšav v ureditvi določenih procesnih pravil znotraj območja EU ter predvsem omogočilo enostavnejše, enotnejše in hitrejše postopke izvršbe v drugi državi članici z zagotovitvijo polnega načela prostega pretoka sodnih odločb med državami članicami. Uredba št. 805/2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov je še posebej pomembna, saj je bil s slednjo uveden postopek evropskega naloga za izvršbo za nesporne zahtevke in hkrati odprava eksekvature, ki pomeni prosti pretok sodb, sodnih poravnav in javnih listin med državami članicami brez vmesnih postopkov. Odprava eksekvature torej pomeni ukinitev kakršnegakoli postopka v državi izvršbe, kjer bi se opravil preizkus ali sodba iz druge države izpolnjuje pogoje za učinkovanje v državi izvršbe in je močno povezana z načelom medsebojnega zaupanja med različnimi pravnimi redi držav članic. Glede na navedeno je potrebno dodati, da se postopek izdaje sodbe v celoti opravi skladno z nacionalnim pravnim redom države članice. Šele kasneje v primeru postopka za izdajo potrdila o evropskem izvršilnem naslovu se opravi presoja, ali postopek, ki je tekel po nacionalnih pravilih, ustreza vsem zahtevam Uredbe 805/2004. Slednja tako ne vzpostavlja enotnega postopka izvršbe za vse države članice EU in tudi ne pomeni obveznosti za države članice, da prilagodijo svojo nacionalno zakonodajo minimalnim postopkovnim standardom, ki jih določa. Pomeni le možnost za upnika, da lahko zoper dolžnika uveljavlja izvršbo za svojo terjatev v drugi državi članici na podlagi potrdila o evropskem nalogu za izvršbo. Obenem je potrebno poudariti, da morajo za izdajo le-tega biti izpolnjeni določeni pogoji skladno z Uredbo 805/2004. Posebna pozornost je namenjena pojmu nespornih zahtevkov, saj je v primeru, ko gre za pasivno nesporni zahtevek v nasprotju z aktivno nespornim zahtevkom, za katerega je toženec aktivno izrazil soglasje, potreben še preizkus skladnosti postopka z minimalnimi standardi za postopke o nespornih zahtevkih po Uredbi 805/2004. Minimalni standardi se nanašajo na vročanje listin dolžniku ali zastopnikom dolžnika, zagotovitev ustreznih informacij dolžniku o zahtevku in postopkovnih korakih, ki so potrebni za ugovarjanje zahtevku, popravek neskladnosti z minimalnimi standardi in pravno sredstvo v izjemnih primerih. Našteti minimalni standardi so pomembni predvsem z vidika zagotovitve obveščenosti dolžnika o postopkih, ki jih je sodišče uvedlo proti njemu ter zagotavljanju ustrezne procesne garancije v postopku.
Ključne besede: Uredba št. 805/2004, nesporni zahtevek, evropski nalog za izvršbo, minimalni standardi
Objavljeno v DKUM: 10.03.2021; Ogledov: 784; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (589,74 KB)

Iskanje izvedeno v 6.43 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici