| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 44
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Bezgovi ekstrakti in inhibitorni potencial na mikrobe
Špela Korpič, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je bil preučevan učinek ekstraktov bezgovih jagod Sambucus nigra in jagod različnih medvrstnih križancev, ki so obsegali različne kombinacije S. javanica s S. nigra, S. cerulea in/ali S. racemosa, na dva pomembna prehranska patogena, to sta Salmonella typhimurium in Staphylococcus aureus. Ob prisotnosti ekstraktov bezgovih jagod v bakterijskem mediju se je spremljala rast koncentracije bakterij. Čeprav je bila rast testnih bakterij spremenjena ob prisotnosti bezgovih ekstraktov, minimalne inhibitorne koncentracije ni bilo mogoče določiti. Ugotovljeno je bilo, da se ob dodatku ekstraktov bezgovih jagod z višjo koncentracijo pospeši rast S. typhimurium in S. aureus, pri nizkih koncentracijah ekstraktov pa učinka na povečano rast koncentracije bakterij ni bilo zaznati. Največja hitrost rasti koncentracije bakterij ob dodatku večine ekstraktov bezgovih jagod je bila izmerjena pri koncentraciji ekstraktov 5 mg/mL. Tudi koncentracija bakterij po 24 urah je bila v tem primeru največja. Najvišja koncentracija bakterij S. typhimurium po 24 urah je bila dosežena ob prisotnosti ekstrakta bezgovih jagod JA × RAC, JA × KOR in JA × NI; pri istih bezgih je bila izmerjena tudi največja maksimalna hitrost rasti bakterij. Najmanjša maksimalna hitrost rasti je bila izmerjena ob dodatku ekstrakta bezga JA × (JA × NI). Pri bakteriji S. aureus je najvišjo koncentracijo po 24 urah povzročil dodatek ekstraktov bezgovih jagod S. nigra 'Black Beauty' in (JANI × CER) × MIQ. Največja maksimalna hitrost rasti bakterije za S. aureus je bil zaznana ob dodatku bezgovih jagod JA × KOR in križanca (JA × CER) × (JA × NI). Najmanjša maksimalna hitrost rasti je bila izmerjena ob dodatku ekstrakta bezga JA Addis Abeba.
Ključne besede: Sambucus nigra, medvrstni križanci, inhibitorni potencial, mikrobi, bezgove jagode
Objavljeno: 17.02.2021; Ogledov: 281; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (3,53 MB)

2.
Uporaba nekaterih fenotipskih lastnosti plodov pri razločevanju slovenskih lokalnih ringlojev
Damjana Veber, 2020, diplomsko delo

Opis: Vzorčenje plodov 68 akcesij ringlojev iz genske banke FKBV je potekalo poleti leta 2018. Na vsakem drevesu je bilo pobranih 10 zrelih plodov, katerim so bili določeni naslednji fenotipski deskriptorji: velikost, oblika ploda, simetrija ploda, globina šiva (brazde) blizu mesta, kjer je plod spojen s pecljem, depresija na vrhu ploda, dlakavost, vdolbina pri peclju, osnovna barva kože (eksokarpa), barva mesa (mezokarpa), čvrstost mesa, sočnost, stopnja spojenosti koščice in mezokarpa, oblika koščice z lateralne strani, oblika koščice z ventralne strani, izraženost grebena koščice, tekstura mezokarpa, širina na dnu in oblika vrha koščice. Uporabljeni so bili deskriptorji po UPOV-u, z nekaj modifikacijami. Namen raziskave je ovrednotiti fenotipsko raznolikost proučevanih akcesij. Večina plodov je imela širino med 2 in 3 cm (majhni plodovi), pri osnovni barvi kože (eksokarpa) in barvi mesa (mezokarpa) je prevladovala rumena barva, povprečna oblika koščice z lateralne strani je bila eliptična, prevladovala je zaobljena oblika vrha koščice in v večini primerov je bil greben slabo izražen, glede izraženosti šiva pa je prevladovala slaba izraženost. V raziskavi smo ugotovili, da je bila med proučevanimi akcesijami sorazmerno velika fenotipska raznolikost, toda ne v vseh proučevanih lastnostih. Pri nekaterih parametrih so bile izražene večje, pri drugih pa manjše razlike med akcesijami.
Ključne besede: koščičarji, ringlo, deskriptorji, lastnosti plodov
Objavljeno: 02.10.2020; Ogledov: 203; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (2,92 MB)

3.
Antioksidativna aktivnost nekaterih vrst in medvrstnih križancev bezga v modelni celični liniji TLT z metodo uporabe barvila DCFH-DA.
David Arnuš, 2020, magistrsko delo

Opis: Antioksidativne snovi pozitivno vplivajo na celice telesa, saj izboljšujejo njihov fitnes in tako pripomorejo k boljšemu zdravju ljudi. Namen te raziskave je bil dokumentirati antioksidativne lastnosti ekstraktov bezgovih jagod. V raziskavo je bilo vključenih 9 različnih genotipov bezga (vrsti Sambucus javanica in S. nigra ter 7 medvrstnih križancev). Antioksidativno aktivnost ekstraktov bezgov smo izmerili s pomočjo uporabe barvila DCFH-DA (2´,7´-diklorofluorescin-diacetat) v pogojih in vitro na modelni celični makrofagni liniji TLT. Na različne načine smo ovrednotili rezultate fluorescence, saj ni določenega enotnega načina za izračun znotrajceličnega antioksidativnega potenciala v primerjavi s pozitivno kontrolo ali standardnimi antioksidanti. Ugotovili smo, da imajo proučevani genotipi bezgov različni znotrajcelični antioksidativni potencial. Najvišji znotrajcelični antioksidativni potencial ima vrsta Sambucus nigra (NI), najnižjega pa medvrstni križanec (JA × NI) × MIQ. Rezultati bi lahko bili zelo koristni za nadaljnjo selekcijo in vzgojo križancev bezga.
Ključne besede: antioksidanti bezeg, antioksidativna aktivnost, DCFH-DA, celice
Objavljeno: 29.09.2020; Ogledov: 187; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

4.
Uporaba morfoloških lastnosti listov pri določanju genotipov ekstenzivnih ringlojev
Anja Mesiček, 2020, diplomsko delo

Opis: Vzorčenje 30 akcesij ringlojev iz genske banke FKBV, ki se nahaja na posestvu Univerzitetnega kmetijskega centra Pohorski dvor, je potekalo poleti leta 2017. Iz zunanjih delov krošenj smo nabrali vzorce listov in ugotavljali ali obstajajo razlike med posameznimi genotipi v vsaj eni kvantitativni lastnosti listov, ki bi jih lahko kasneje z zanesljivostjo uporabili pri morfološki determinaciji in opisu ekstenzivnih ringlojev. Izmerili oz. določili smo 20 deskriptorjev, povzetih po UPOV-u (npr. dolžina listne ploskve, premer listne ploskve, dolžina listne konice itd.), nato pa z modusi (vrednosti, ki se največkrat ponovijo) opisali razlike med njimi in katera vrednost se znotraj razredov največkrat pojavlja. Listi pri različnih genotipih ekstenzivnih ringlojev so si sicer dokaj podobni, vendar obstajajo med njimi očitne razlike v povezavi z njihovimi kvantitativnimi in kvalitativnimi lastnostmi. Za razločevanje med akcesijami bi bile najbolj zanesljive naslednje lastnosti: razmerje med dolžino in širino listne ploskve, kot pri vrhu listne ploskve, dolžina konice na vrhu listne ploskve, oblika baze listne ploskve, oblika listnega roba (nazobčanost, nažaganost), globina žleba listnega peclja, položaj nektarijev in delno tudi dominantna barva zgornje strani listne ploskve.
Ključne besede: ringlo, morfološke značilnosti, listi, deskriptorji, Prunus Domestica L.
Objavljeno: 23.09.2020; Ogledov: 169; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

5.
Morfogenomska karakterizacija sliv (Prunus domestica L.), vključenih v gensko banko koščičarjev
Anja Kac, 2020, diplomsko delo

Opis: Na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru je bilo v letu 2018 in 2019 vzorčenih 40 dreves sliv. Leta 2018 so se začela vzorčenja plodov. Prva drevesa so bila vzorčena v sredini julija in zadnja v začetku avgusta. Leto kasneje, konec marca 2019, se je začelo vzorčenje cvetov tistih dreves, katerih plodovi so bili vzorčeni, sam proces pa je bil zaključen v začetku aprila. Izvedene so bile meritve različnih parametrov, kot so dimenzija (višina, širina), dlakavost, barva kožice ploda, spojenost mesa s koščico, oblika venčnih listov, velikost cvetnega peclja itd. Za interpretacijo rezultatov so bile uporabljene smernice za izvajanje poskusov izrazitosti, enotnosti in stabilnosti evropskih sliv (Prunus domestica L.), ki jih je izdala Mednarodna zveza za zaščito novih sort rastlin (UPOV) leta 2002 v Ženevi. Smernicam so bile dodane tudi nekatere modifikacije, zgolj za lažje interpretiranje rezultatov. Proučene so bile posamezne akcesije sliv iz genske banke koščičarjev ter opredeljene morfogenomske karakteristike le teh.
Ključne besede: sliva, Prunus domestica, deskriptorji, cvet, plod
Objavljeno: 07.09.2020; Ogledov: 200; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (4,75 MB)

6.
Vsebnost fosforja v različnih delih hibridnih rastlin bezga
Veronika Turk, 2020, diplomsko delo

Opis: V sklopu diplomskega dela smo analizirali vsebnost fosforja v koreninah, poganjkih, lubju, listih, pecljih ploda, socvetjih in jagodah hibridnih rastlin bezga. Kislinski razklop vzorcev je bil narejen na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. V raztopinah vzorcev smo s pomočjo molekulske absorpcijske spektrometrije izmerili koncentracijo fosforja. Povprečna vsebnost fosforja v lubju je bila 2,32 mg/g, v poganjkih 2,12 mg/g, v pecljih ploda 5,96 mg/g, v koreninah 3,62 mg/g, v listih 2,96 mg/g, v jagodah 2,62 mg/g in v socvetjih 4,49 mg/g. Ugotovili smo statistično značilno korelacijo v vsebnosti fosforja med posameznimi analiziranimi deli rastline. Rezultati kažejo, da obstajajo med različnimi deli rastline razlike v vsebnosti fosforja.
Ključne besede: bezeg, fosfor, deli rastline, medvrstni križanci
Objavljeno: 01.09.2020; Ogledov: 235; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (561,62 KB)

7.
Fenolne spojine v lubju pri medvrstnih križancih bezga
Blaž Stajnko, 2020, diplomsko delo

Opis: Fenolne spojine, ki so v različnih delih rastlin, tudi v skorji, se omenjajo kot pomembni antioksidanti. V sklopu diplomskega dela smo analizirali vsebnost skupnih fenolnih spojin in topnih taninov v ekstraktih skorje pri različnih medvrstnih križancih bezga. V raziskavo smo vključili 60 medvrstnih križancev in nekaterih vrstah bezga. Za ekstrakcijo fenolnih spojin smo uporabili 50-% vodno raztopino metanola in 70-% vodno raztopino acetona. Vsebnost skupnih fenolnih spojin in topnih taninov smo določili s Folin-Ciocalteu reagentom. Rezultate smo podali v mg GAE (ekvivalent galne kisline)/ g suhe snovi (SS). Skorja bezga v povprečju vsebuje 18,21 mg GAE/g SS skupnih fenolnih spojin, od katerih je 11,06 mg GAE/g SS topnih taninov. Glede na vsebnost skupnih fenolov in topnih taninov obstajajo med različnimi vrstami, kot tudi med različnimi medvrstnimi križanci bezga sorazmerno velike razlike.
Ključne besede: bezeg (Sambucus spp.), skorja, fenolne spojine, tanini
Objavljeno: 01.09.2020; Ogledov: 208; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

8.
Uporaba mikrosatelitskih molekulskih markerjev za analizo genetske sorodnosti pomembnejših medvrstnih križancev črnega bezga (sambucus nigra l.) z javanskim (sambucus javanica blume) in modrim bezgom (sambucus cerulea raf.)
Urša Deban, 2020, magistrsko delo

Opis: Bezeg je rod, v katerega spada nekaj zelo uporabnih vrst za živilske in zdravilske namene. Razširjen je skoraj po celem svetu. Razlikovanje med vrstami je oteženo zaradi velike morfološke raznolikosti ter prilagojenosti na različne okoljske dejavnike. Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede UM se že več kot 20 let ukvarjajo z medvrstno hibridizacijo bezgov. Pri tem sta ključni vrsti javanski in črni bezeg. Namen magistrskega dela je določiti genetsko sorodnost črnega bezga z njegovimi medvrstnimi križanci s pomočjo uporabe SSR markerjev. Analizirali smo 6 genotipov črnega bezga in 14 njegovih križancev. Križanci so vključevali enega od dveh genotipov javanskega bezga. Prvi izvira z otoka Espiritu Santo (Vanuatu), drugi pa iz Addis Abebe (Etiopija). Analiza genetske sorodnosti na podlagi SSR markerjev je bila uspešna in identificirali smo skupno 59 polimorfnih alelov na 6 genskih lokusih. Na podlagi dendrograma smo ugotovili 3 osnovne skupine genotipov. Prva se je oblikovala glede na materno komponento javanskega bezga z otoka Espiritu Santo, druga glede na očetovsko komponento okrasnega črnega bezga 'Black Beauty' in materno komponento javanskega bezga. V tretji skupin pa sta bila ključna S. nigra ter S. nigra 'Black Beauty'. Ugotovljenih je bilo tudi nekaj izjem, ki bile verjetno posledica napak pri križanju ali vzorčenju in molekulskih analizah.
Ključne besede: Sambucus sp., medvrstni križanci, genetska sorodnost, mikrosateliti, SSR
Objavljeno: 18.06.2020; Ogledov: 312; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

9.
Odpornost sejančkov hmelja na hmeljevo pepelovko in hmeljevo peronosporo z določanjem perspektivnih starševskih kombinacij križanj
Martina Kunst, 2020, diplomsko delo

Opis: Hmelj (Humulus lupulus L.) je trajnica, ovijalka in dvodomna rastlinska vrsta, kar pomeni, da na eni rastlini najdemo le moške ali le ženske cvetove. Ženska socvetja, storžki so zaradi specifične kemijske sestave nepogrešljivi v pivovarski industriji. Moške rastline uporabljajo le pri žlahtnjenju. V diplomskem delu je prikazan del žlahtniteljskega programa Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije oz. selekcija sejančkov hmelja s povečano odpornostjo na hmeljevo pepelovko (Podosphaera macularis) in hmeljevo peronosporo (Pseudoperonospora humuli) v rastlinjaku iz 2004, 2006, 2008, 2009, 2010, 2014, 2016 in 2018. V statistično raziskavo je bilo vključenih 140.877 sejančkov, potomcev več kot 1000 različnih kombinacij križanj. Moški genotipi so ključnega pomena za doseganje zadovoljivega števila potomcev in zaželene stopnje odpornosti preživelih sejančkov. Križanja kultiviranih ženskih komponent z divjimi moškimi genotipi so, v primerjavi s kultiviranimi moškimi genotipi, manj perspektivna. Raziskava kaže, da je stopnja odpornosti na omenjeni bolezni odvisna od obeh starševskih komponent: materne in očetne. V raziskavi smo izpostavili tudi nekaj superiornih maternih in očetnih komponent ter 55 najboljših kombinacij križanj, kar bi lahko predstavljalo zelo koristno in praktično informacijo za nadaljnje načrtovanje križanj hmelja s ciljem oblikovanja odpornih sort na hmeljevo pepelovko in hmeljevo peronosporo.
Ključne besede: sejančki hmelja, hmeljeva pepelovka, hmeljeva peronospora, odpornost, žlahtnjenje
Objavljeno: 12.03.2020; Ogledov: 403; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

10.
Določanje genetske sorodnosti med habatom (Sambucus ebulus L.) in njegovimi križanci JA x EB ter JA x (JA x EB) s pomočjo molekulskih markerjev
Žiga Aubreht, 2019, magistrsko delo

Opis: Rod bezeg (Sambucus L.) je pester rod, ki po najnovejših sistematikah obsega devet vrst. Bezgi dobro uspevajo v skoraj vseh podnebnih razmerah. Zaradi velike morfološke pestrosti in prilagojenosti na različne ekološke razmere je razlikovanje med posameznimi vrstami pogosto zelo težavno. Bezgi so vsestransko uporabni: skoraj vsi deli rastline se lahko uporabljajo za različne industrijske namene, v ljudskem zdravilstvu in prehrani, mnoge vrste pa so lahko tudi zanimive okrasne rastline. Z namenom oblikovanja nove genetske in fenotipske variabilnosti ter povečanja mase in kvalitete pridelka so nastali številni medvrstni križanci. Habat (S. ebulus L.), ki je eden od treh avtohtonih vrst bezga pri nas, je zelnata trajnica z značilnim vonjem socvetij, plodov in listov. Glavni cilj magistrskega dela je bil s pomočjo molekulskih markerjev določiti genetsko sorodnost med habatom in njegovimi neposrednimi križanci (JA × EB) in križanci povratnega križanja z javanskim bezgom (S. javanica Blume) –JA × (JA × EB). Najožja genetska sorodnost je bila ugotovljena med neposrednimi križanci. Potomci povratnega križanja z javanskim bezgom so tvorili genetsko dokaj sorodno, vendar ločeno skupino.
Ključne besede: bezeg, Sambucus ebulus, habat, molekulski markerji, SSR
Objavljeno: 03.12.2019; Ogledov: 491; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (648,46 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici