1. The distribution of minerals in crucial plant parts of various elderberry (Sambucus spp.) interspecific hybridsNataša Imenšek, Vilma Sem, Mitja Kolar, Anton Ivančič, Janja Kristl, 2021, original scientific article Abstract: In view of growing requirements of the food industry regarding elderberries (genusSambucus), a need to increase their productivity and improve their chemical composition has emerged.With this purpose in mind, numerous elderberry interspecific hybrids have been created. In thepresent work, the content of minerals in their crucial plant parts was studied. It was also investigatedwhether superior genotypes regarding the mineral composition of berries and inflorescences could bepredicted at early stages of plant development. The results showed that elderberry leaves containedthe highest amounts of Ca, Mg, Mn, Zn, and Sr, while K and P were predominant in fruit stalks.Fe and Al prevailed in roots and Cu in bark. Although berries showed lower mineral contentcompared to other plant parts, their mineral content is not negligible and could be comparable toother commonly consumed berries. Genotypes with a favorable mineral content of inflorescencesand berries could be predicted on the basis of known mineral composition of their shoots and leaves.The study also indicates thatS. nigragenotypes and the majority of interspecific hybrids analyzedare suitable for further genetic breeding or cultivation.
Keywords: interspecific hybrids, minerals, plant parts, elderberry, Sambucus
Published in DKUM: 20.08.2024; Views: 70; Downloads: 9
 Link to full text
This document has many files! More... |
2. Antioxidant activity of elderberry fruits during maturationNataša Imenšek, Janja Kristl, Tadeja Kraner Šumenjak, Anton Ivančič, 2021, original scientific article Abstract: Antioxidant activity (AOA) in fruits of Sambucus nigra and several new elderberry interspecific hybrids involving S. javanica (JA), S. nigra subsp. nigra (NI), S. nigra subsp. nigra ‘Black Beauty’ (BB), S. nigra subsp. cerulea (CER) and S. racemosa (S. racemosa subsp. racemosa (RAC), S. racemosa subsp. racemosa var. miquelii (MIQ), S. racemosa subsp. tigranii (TIG), S. racemosa subsp. kamtschatica—coreana (KOR) at five maturity stages were investigated by applying DPPH (2,2-diphenyl-1-picrylhydrazyl), ABTS (2,2′-azino-bis(3-ethylbenzothiazoline-6-sulfonic acid)), FRAP (ferric reducing antioxidant power) and ORAC (oxygen radical absorption capacity) assays. The aim of the study was to compare different assays for estimating AOA in elderberries, to plan the appropriate harvest time and to determine whether the most promising genotypes could be predicted in advance. All assays used showed that AOA increased significantly during maturation. All assays were significantly correlated with each other and could be reliably used for the AOA determination of elderberries. In fully mature berries, significant correlations were also found between total phenolic (TP) content and AOA by all assays, but no significant correlations were found between total ascorbic acid (TAA) content and AOA by all assays. At the fully mature stage, (the most appropriate stage for harvesting), berries of (JA × NI) × BB and (JA × NI) × MIQ were found to be superior in AOA and TP content. Genotypes with higher/lower AOA and TP content could not be predicted in advance, while TAA showed the opposite.
Keywords: Sambucus, interspecific hybrids, maturation, ABTS, DPPH, ORAC, FRAP, total phenolic content, ascorbic acid, correlations
Published in DKUM: 20.08.2024; Views: 80; Downloads: 10
 Full text (747,26 KB)
This document has many files! More... |
3. Biochemical characterization of black and green mutant elderberry during fruit ripeningMaja Mikulič Petkovšek, Anton Ivančič, Saša Gačnik, Robert Veberič, Metka Hudina, Silvija Marinovic, Christian Molitor, Heidi Halbwirth, 2023, original scientific article Abstract: The content of sugars, organic acids, phenolic compounds and selected enzyme activities in the anthocyanin pathway were analyzed in NIGRA (Sambucus nigra var. nigra—black fruits) and VIRIDIS (S. nigra var. viridis—green fruits) fruits over four stages of ripening. The share of glucose and fructose in green fruits was higher than in colored fruits, and the sugar content increased significantly until the third developmental stage. Ripe NIGRA berries had 47% flavonol glycosides, 34% anthocyanins, 3% hydroxycinnamic acids and 14% flavanols, whereas the major phenolic group in the VIRIDIS fruits, making up 88% of the total analyzed polyphenols, was flavonols. NIGRA fruits were rich in anthocyanins (6020 [mi]g g$^{-1}$ FW), showing strong activation of the late anthocyanin pathway (dihydroflavonol 4-reductase, anthocyanidin synthase). In both color types, phenylalanine ammonia lyase and chalcone synthase/chalcone isomerase activities were highest in the first stage and decreased during ripening. In VIRIDIS fruit, no anthocyanins and only one flavanol (procyanidin dimer) were found. This was most likely caused by a lack of induction of the late anthocyanin pathway in the last period of fruit ripening. The VIRIDIS genotype may be useful in studying the regulatory structures of anthocyanin biosynthesis and the contribution of distinct flavonoid classes to the health benefits of elderberries.
Keywords: black elderberry, Sambucus nigra, green genotype, polyphenolics, sugars, organic acids, phenylpropanoid enzymes
Published in DKUM: 28.03.2024; Views: 208; Downloads: 16
Full text (2,29 MB)
This document has many files! More... |
4. Telesna aktivnost, antioksidanti in oksidativni stresVesna Mila Meden, Vesna Rauter, 2022 Abstract: Med telesno aktivnostjo se sproščajo reaktivne zvrsti; obseg njihovega nastanka je povezan z značilnostmi telesne vadbe. Sproščanje reaktivnih zvrsti, ki presega zmožnost antioksidativne obrambe, izzove oksidativni stres. Ravnovesje med obsegom sproščanja reaktivnih zvrsti in antioksidativno obrambo je v fizioloških razmerah pomaknjeno nekoliko na stran oksidativnih procesov. Dve skrajnosti telesne aktivosti omenjeno ravnovesje rušita: akutna, visoko intenzivna telesna aktivnost in telesna neaktivnost. Izziv vrednotenja stanja oksidativnega stresa v organizmu je izjemno aktualen. Izsledki lastnih raziskav na področju antioksidantov usmerjajo k nujnosti interdisciplinarnega pristopa k tovrstnim raziskavam. Rezultati raziskave so primerjani z dognanji raziskovalcev v svetovnem prostoru, zato so predstavljena znanja izrazito aktualna. Z namenom, da se spodbudi radovednost in navdušenje do raziskovanja, vsebina še posebej nagovarja populacijo mladih, predvsem študentov. Izobraževanje o ključni vlogi telesne aktivnosti pri ohranjanju homeostaze in posledično zdravja in dolgoživosti spada med obvezne vsebine predmetov na vseh študijskih programih univerz in visokošolskih institucij. Športne igre naj postanejo temeljni povezovalni dejavnik v izobraževalnem procesu, izkustveno izobraževanje naj povezuje telesno aktivnost s sleherno vsebino predmetov. Malo nam v življenju koristijo obširna znanja, če ignoriramo osnove, ki trajnostno določajo zdravje in dobro počutje slehernega posameznika. Izgradnja uspešne kariere naj vselej temelji na redni telesni aktivnosti zmerne intenzivnosti.
Keywords: trajnostna priporočena telesna aktivnost, antioksidanti, oksidativni stres, antioksidativni stres, redoks status, hormeza, avtofagija, cirkadiani ritem
Published in DKUM: 29.08.2022; Views: 835; Downloads: 160
Full text (14,20 MB)
This document has many files! More... |
5. Vpliv medvrstne hibridizacije na kemijsko sestavo bezgov : doktorska disertacijaNataša Imenšek, 2022, doctoral dissertation Abstract: V doktorski disertaciji je predstavljen vpliv procesa zorenja, genotipa in rastlinskega dela na kemijsko sestavo bezga. Kemijska sestava (vlaga, vsebnosti glukoze in fruktoze, skupnih antocianinov, skupnih fenolov, šikimske kisline, oksalatov, razmerje med skupnimi sladkorji in organskimi kislinami ter antioksidativni potencial) bezgovih jagod je odvisna od stopnje zrelosti. Popolnoma zreli bezgovi plodovi so v primerjavi z ostalimi zrelostnimi stopnjami dosegli najboljšo kakovost, vendar je bila vsebnost večine analiziranih spojin podobna tudi v skoraj zrelih plodovih, zato lahko priporočamo tudi zgodnejše pobiranje plodov. Z izboljšano kemijsko sestavo so se izkazali plodovi nekaterih genetskih kombinacij s črnim bezgom (S. nigra), njegovo kultivirano varieteto (S. nigra 'Black Beauty'), in varieteto rdečega bezga (S. racemosa var. miquelii). Kot superiorni so izstopali genotipi JA × NI, JA × (JA × NI), NI, ((JA × NI) × MIQ) × (CER × NI), (JA × NI) × BB, (JA × NI) × MIQ in JA × (JA × MIQ). Peclji plodov, korenine, listi in skorja so se izkazali kot boljši vir večine preučevanih mineralov v primerjavi s socvetji, slednja so se izkazala z višjimi vsebnostmi mineralov kot jagode. Kljub temu vsebnost mineralov v jagodah ni zanemarljiva in je primerljiva z drugim bolj pogosto uporabljenim jagodičevjem. Medvrstne hibride z visoko vsebnostjo jabolčne, šikimske in fumarne kisline, celokupne askorbinske kisline, skupnih in posameznih flavonolov ter fenolnih kislin, nekaterih mineralov, skupnih, netopnih in vodotopnih oksalatov ter visokim AOP v popolnoma zrelih plodovih lahko predvidimo vnaprej, na osnovi analiz njihovih nezrelih plodov. Podobno lahko genotipe z visoko/nizko vsebnostjo mineralov v socvetjih in jagodah napovemo na začetku vegetacijske dobe na podlagi znane mineralne sestave njihovih poganjkov in listov.
Keywords: bezeg, medvrstni križanci, zorenje, kemijska sestava
Published in DKUM: 28.02.2022; Views: 1360; Downloads: 82
Full text (17,29 MB) |
6. Bezgovi ekstrakti in inhibitorni potencial na mikrobeŠpela Korpič, 2021, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je bil preučevan učinek ekstraktov bezgovih jagod Sambucus nigra in jagod različnih medvrstnih križancev, ki so obsegali različne kombinacije S. javanica s S. nigra, S. cerulea in/ali S. racemosa, na dva pomembna prehranska patogena, to sta Salmonella typhimurium in Staphylococcus aureus. Ob prisotnosti ekstraktov bezgovih jagod v bakterijskem mediju se je spremljala rast koncentracije bakterij. Čeprav je bila rast testnih bakterij spremenjena ob prisotnosti bezgovih ekstraktov, minimalne inhibitorne koncentracije ni bilo mogoče določiti. Ugotovljeno je bilo, da se ob dodatku ekstraktov bezgovih jagod z višjo koncentracijo pospeši rast S. typhimurium in S. aureus, pri nizkih koncentracijah ekstraktov pa učinka na povečano rast koncentracije bakterij ni bilo zaznati. Največja hitrost rasti koncentracije bakterij ob dodatku večine ekstraktov bezgovih jagod je bila izmerjena pri koncentraciji ekstraktov 5 mg/mL. Tudi koncentracija bakterij po 24 urah je bila v tem primeru največja. Najvišja koncentracija bakterij S. typhimurium po 24 urah je bila dosežena ob prisotnosti ekstrakta bezgovih jagod JA × RAC, JA × KOR in JA × NI; pri istih bezgih je bila izmerjena tudi največja maksimalna hitrost rasti bakterij. Najmanjša maksimalna hitrost rasti je bila izmerjena ob dodatku ekstrakta bezga JA × (JA × NI). Pri bakteriji S. aureus je najvišjo koncentracijo po 24 urah povzročil dodatek ekstraktov bezgovih jagod S. nigra 'Black Beauty' in (JANI × CER) × MIQ. Največja maksimalna hitrost rasti bakterije za S. aureus je bil zaznana ob dodatku bezgovih jagod JA × KOR in križanca (JA × CER) × (JA × NI). Najmanjša maksimalna hitrost rasti je bila izmerjena ob dodatku ekstrakta bezga JA Addis Abeba.
Keywords: Sambucus nigra, medvrstni križanci, inhibitorni potencial, mikrobi, bezgove jagode
Published in DKUM: 17.02.2021; Views: 1117; Downloads: 150
Full text (3,53 MB) |
7. Uporaba nekaterih fenotipskih lastnosti plodov pri razločevanju slovenskih lokalnih ringlojevDamjana Veber, 2020, undergraduate thesis Abstract: Vzorčenje plodov 68 akcesij ringlojev iz genske banke FKBV je potekalo poleti leta 2018. Na vsakem drevesu je bilo pobranih 10 zrelih plodov, katerim so bili določeni naslednji fenotipski deskriptorji: velikost, oblika ploda, simetrija ploda, globina šiva (brazde) blizu mesta, kjer je plod spojen s pecljem, depresija na vrhu ploda, dlakavost, vdolbina pri peclju, osnovna barva kože (eksokarpa), barva mesa (mezokarpa), čvrstost mesa, sočnost, stopnja spojenosti koščice in mezokarpa, oblika koščice z lateralne strani, oblika koščice z ventralne strani, izraženost grebena koščice, tekstura mezokarpa, širina na dnu in oblika vrha koščice. Uporabljeni so bili deskriptorji po UPOV-u, z nekaj modifikacijami. Namen raziskave je ovrednotiti fenotipsko raznolikost proučevanih akcesij. Večina plodov je imela širino med 2 in 3 cm (majhni plodovi), pri osnovni barvi kože (eksokarpa) in barvi mesa (mezokarpa) je prevladovala rumena barva, povprečna oblika koščice z lateralne strani je bila eliptična, prevladovala je zaobljena oblika vrha koščice in v večini primerov je bil greben slabo izražen, glede izraženosti šiva pa je prevladovala slaba izraženost. V raziskavi smo ugotovili, da je bila med proučevanimi akcesijami sorazmerno velika fenotipska raznolikost, toda ne v vseh proučevanih lastnostih. Pri nekaterih parametrih so bile izražene večje, pri drugih pa manjše razlike med akcesijami.
Keywords: koščičarji, ringlo, deskriptorji, lastnosti plodov
Published in DKUM: 02.10.2020; Views: 1007; Downloads: 124
Full text (2,92 MB) |
8. Antioksidativna aktivnost nekaterih vrst in medvrstnih križancev bezga v modelni celični liniji TLT z metodo uporabe barvila DCFH-DA.David Arnuš, 2020, master's thesis Abstract: Antioksidativne snovi pozitivno vplivajo na celice telesa, saj izboljšujejo njihov fitnes in tako pripomorejo k boljšemu zdravju ljudi. Namen te raziskave je bil dokumentirati antioksidativne lastnosti ekstraktov bezgovih jagod. V raziskavo je bilo vključenih 9 različnih genotipov bezga (vrsti Sambucus javanica in S. nigra ter 7 medvrstnih križancev). Antioksidativno aktivnost ekstraktov bezgov smo izmerili s pomočjo uporabe barvila DCFH-DA (2´,7´-diklorofluorescin-diacetat) v pogojih in vitro na modelni celični makrofagni liniji TLT. Na različne načine smo ovrednotili rezultate fluorescence, saj ni določenega enotnega načina za izračun znotrajceličnega antioksidativnega potenciala v primerjavi s pozitivno kontrolo ali standardnimi antioksidanti. Ugotovili smo, da imajo proučevani genotipi bezgov različni znotrajcelični antioksidativni potencial. Najvišji znotrajcelični antioksidativni potencial ima vrsta Sambucus nigra (NI), najnižjega pa medvrstni križanec (JA × NI) × MIQ. Rezultati bi lahko bili zelo koristni za nadaljnjo selekcijo in vzgojo križancev bezga.
Keywords: antioksidanti bezeg, antioksidativna aktivnost, DCFH-DA, celice
Published in DKUM: 29.09.2020; Views: 969; Downloads: 83
Full text (1,37 MB) |
9. Uporaba morfoloških lastnosti listov pri določanju genotipov ekstenzivnih ringlojevAnja Mesiček, 2020, undergraduate thesis Abstract: Vzorčenje 30 akcesij ringlojev iz genske banke FKBV, ki se nahaja na posestvu Univerzitetnega kmetijskega centra Pohorski dvor, je potekalo poleti leta 2017. Iz zunanjih delov krošenj smo nabrali vzorce listov in ugotavljali ali obstajajo razlike med posameznimi genotipi v vsaj eni kvantitativni lastnosti listov, ki bi jih lahko kasneje z zanesljivostjo uporabili pri morfološki determinaciji in opisu ekstenzivnih ringlojev. Izmerili oz. določili smo 20 deskriptorjev, povzetih po UPOV-u (npr. dolžina listne ploskve, premer listne ploskve, dolžina listne konice itd.), nato pa z modusi (vrednosti, ki se največkrat ponovijo) opisali razlike med njimi in katera vrednost se znotraj razredov največkrat pojavlja. Listi pri različnih genotipih ekstenzivnih ringlojev so si sicer dokaj podobni, vendar obstajajo med njimi očitne razlike v povezavi z njihovimi kvantitativnimi in kvalitativnimi lastnostmi. Za razločevanje med akcesijami bi bile najbolj zanesljive naslednje lastnosti: razmerje med dolžino in širino listne ploskve, kot pri vrhu listne ploskve, dolžina konice na vrhu listne ploskve, oblika baze listne ploskve, oblika listnega roba (nazobčanost, nažaganost), globina žleba listnega peclja, položaj nektarijev in delno tudi dominantna barva zgornje strani listne ploskve.
Keywords: ringlo, morfološke značilnosti, listi, deskriptorji, Prunus Domestica L.
Published in DKUM: 23.09.2020; Views: 1032; Downloads: 63
Full text (2,14 MB) |
10. Morfogenomska karakterizacija sliv (Prunus domestica L.), vključenih v gensko banko koščičarjevAnja Kac, 2020, undergraduate thesis Abstract: Na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru je bilo v letu 2018 in 2019 vzorčenih 40 dreves sliv. Leta 2018 so se začela vzorčenja plodov. Prva drevesa so bila vzorčena v sredini julija in zadnja v začetku avgusta. Leto kasneje, konec marca 2019, se je začelo vzorčenje cvetov tistih dreves, katerih plodovi so bili vzorčeni, sam proces pa je bil zaključen v začetku aprila. Izvedene so bile meritve različnih parametrov, kot so dimenzija (višina, širina), dlakavost, barva kožice ploda, spojenost mesa s koščico, oblika venčnih listov, velikost cvetnega peclja itd. Za interpretacijo rezultatov so bile uporabljene smernice za izvajanje poskusov izrazitosti, enotnosti in stabilnosti evropskih sliv (Prunus domestica L.), ki jih je izdala Mednarodna zveza za zaščito novih sort rastlin (UPOV) leta 2002 v Ženevi. Smernicam so bile dodane tudi nekatere modifikacije, zgolj za lažje interpretiranje rezultatov. Proučene so bile posamezne akcesije sliv iz genske banke koščičarjev ter opredeljene morfogenomske karakteristike le teh.
Keywords: sliva, Prunus domestica, deskriptorji, cvet, plod
Published in DKUM: 07.09.2020; Views: 1078; Downloads: 115
Full text (4,75 MB) |
