| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 30
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
ǂThe ǂimpact of climate change on urban thermal environment dynamics
Igor Žiberna, Nataša Pipenbaher, Daša Donša, Sonja Škornik, Mitja Kaligarič, Lučka Kajfež-Bogataj, Zalika Črepinšek, Jaša Veno Grujić, Danijel Ivajnšič, 2021, izvirni znanstveni članek

Opis: The human population is increasing. The ongoing urbanization process, in conjunction with climate change, is causing larger environmental footprints. Consequently, quality of life in urban systems worldwide is under immense pressure. Here, the seasonal characteristics of Maribor's urban thermal environment were studied from the perspectives of surface urban heat island (SUHI) and urban heat island (UHI) A remote sensing thermal imagery time series and in-situ measurements (stationary and mobile) were combined with select geospatial predictor variables to model this atmospheric phenomenon in its most intensive season (summer). Finally, CMIP6 climate change scenarios and models were considered, to predict future UHI intensity. Results indicate that Maribor's UHI intensity maximum shifted from winter to spring and summer. The implemented generalized additive model (GAM) underestimates UHI intensity in some built-up parts of the study area and overestimates UHI intensity in green vegetated areas. However, by the end of the century, UHI magnitude could increase by more than 60% in the southern industrial part of the city. Such studies are of particular concern, in regards to the increasing frequency of heat waves due to climate change, which further increases the (already present) heat stress in cities across the globe.
Ključne besede: urbanizacija, mestni toplotni otoki, poletni vročinski stres, GAM, CMIP6, urbanisation, urban heat island, summer heat stress
Objavljeno v DKUM: 02.09.2022; Ogledov: 512; Prenosov: 17
URL Povezava na celotno besedilo

2.
Primeri prostorskih analiz vplivov podnebnih sprememb : monografija v okviru projekta Preprečevanje toplotnega stresa v urbanih sistemih v luči podnebnih sprememb (ARRS J7-1822)
2022

Opis: V obdobju digitalne preobrazbe družbe na pomenu pridobivajo tudi informacijske tehnologije. Sem sodijo geografski informacijski sistemi, ki povezujejo lokacijske podatke z vsemi vrstami opisnih informacij, in s tem zagotavljajo osnovo za kartiranje in prostorsko analizo. Slednja se dandanes uporablja tako v znanosti kot v industriji. S pomočjo tovrstne analize lažje razumemo pretekle in sedanje prostorske vzorce, ki so posledica interakcije naravnih in družbenih razmer. Na podlagi zaznanih trendov lahko nato celo ocenjujemo, kakšen bo nadaljnji prostorski razvoj. Prav zmožnost objektivnega napovedovanja je ena izmed ključnih lastnosti, ki dodatno poveča uporabnost prostorskih analiz z vidika vrednotenja posledic podnebne ali bolje okoljske krize. Prav to dejstvo je povod za nastanek monografije z naslovom Primeri prostorskih analiz vplivov podnebnih sprememb. Monografija je razdeljena na tri poglavja. Prvo obravnava urbana okolja in se dotakne problematike vse pogostejšega toplotnega stresa kot posledice pojava mestnega toplotnega otoka (MTO) in toplejše atmosfere zaradi (antropogeno pospešenih) podnebnih sprememb. Drugo poglavje monografije obravnava vplive podnebnih sprememb na izbrane habitate kulturne krajine, bodisi v intenzivni ali ekstenzivni kmetijski rabi. V tretjem poglavju pa se vsebinsko premaknemo iz kopenskih na obmorska in morska okolja.
Ključne besede: prostorske analize, podnebne spremembe, geografski infomracijski sistemi, prostorski vzorci, okoljska kriza
Objavljeno v DKUM: 26.08.2022; Ogledov: 486; Prenosov: 24
URL Povezava na datoteko

3.
Prostorsko-Časovne spremembe biomase kopenskih rastlin na območju ledavskega jezera med letoma 1980 in 2018 : magistrsko delo
Gregor Horvat, 2021, magistrsko delo

Opis: Geografski informacijski sistemi (GIS) so orodja s katerimi uporabnik zajema, shranjuje, obdeluje, analizira in prikazuje prostorske podatke. Digitalna oblika prostorskih podatkov omogoča obdelavo le-teh z različnih zornih kotov številnih znanstvenih panog. Uporaba geografskih informacijskih sistemov je med drugim primerna za proučevanje bodisi naravnih ali antropogenih vplivov na okolje. Ledavsko jezero je umetni rezervoar, ki je nastal v obdobju 1976-1977 z zajezitvijo reke Ledave, ki je po reki Muri drugi največji vodotok v Pomurju. Jezero je bilo zgrajeno predvsem kot zaščita pred poplavami po obsežnih poplavah mesta Murska Sobota leta 1972. Medtem ko je spodnji, južni del vodnega telesa omejen z betonskim jezom, je severni del rezervoarja na izlivu Ledave, popolnoma podvržen naravni prostorski dinamiki. V magistrskem delu obravnavamo spreminjanje nadzemne biomase kopenskih rastlin na območju Ledavskega jezera s pomočjo tehnologije daljinskega zaznavanja. Naslanjamo se na podobe satelita LANDSAT in podatke laserskega skeniranja Agencije RS za okolje ter na podatke habitatnega kartiranja. Rezultati kažejo, da je večina kopenske biomase nastala v prvih desetih letih ob izlivu reke Ledave v umetno jezero. Trend zaraščanja je značilno linearen. Z leti je, s pomočjo uporabe 2D in 3D prostorskih podatkov, zaznavno povečanje nadzemne biomase praktično na celotnem raziskovalnem območju, še posebej pa v habitatnih tipih mlado- in belo-vrbovje.
Ključne besede: Ledavsko jezero, LANDSAT, daljinsko zaznavanje, Lidar
Objavljeno v DKUM: 13.01.2022; Ogledov: 713; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

4.
Paleopodnebne spremembe v Evropi: od pliocena do antropocena
Nuša Flisar, 2021, magistrsko delo

Opis: Vedno bolj smo podvrženi enostranskim informacijam o podnebnih spremembah, kjer je s strani medijev izpostavljeno, da je edini dejavnik, ki nanj vpliva, človek. Pri tem se izpodrivajo dejstva, da je podnebje podvrženo tudi naravnim dejavnikom, ki vplivajo na njegovo spreminjanje. Le-ta so vplivala na podnebje vse od njegovega nastanka. Zato splošne trditve, da je človek s svojimi dejanji edini vzrok za podnebne spremembe, ni mogoče potrditi. Lahko pa se poudari, da ima le-ta v sedanjosti največjo vplivno moč na spreminjanje podnebja kot kadar koli prej. Kljub negativnim posledicam, ki jih imajo podnebne spremembe v današnjem času, je treba poudariti, da se brez njih na Zemlji ne bi mogle izoblikovati primerne razmere, ki bi omogočile razvoj življenja. Ob spreminjanju podnebja so se organizmi temu morali tudi prilagajati, kar je spodbujalo evolucijo in vodilo v razvoj vrste Homo sapiens sapiens. Slednja raziskava se nanaša na preučevanje podnebnih sprememb v geoloških obdobjih od pliocena do antropocena. Z analizo dostopnih prostorskih podatkov sta izračunani intenzivnost in smer podnebnih sprememb za prej omenjena obdobja na območju Evrope. Prikazano je, kako močno se je podnebje skozi geološko zgodovino spreminjalo – izmenjevanje toplih in hladnih obdobij – ki so imela različne posledice za relief, floro, favno in Hominide. Primerjamo obdobje antropocena z ostalimi omejenimi geološkimi obdobji. Ta primerjava je pripomogla k pridobitvi ocene primerljivosti recentnih podnebnih sprememb s preteklimi.
Ključne besede: podnebne spremembe, pliocen, pleistocen, holocen, antropocen, Evropa, analiza CVA
Objavljeno v DKUM: 02.11.2021; Ogledov: 995; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (4,57 MB)

5.
Svetlobna onesnaženost na območju doline Voglajne in Zgornjega Posotelja ter njen vpliv na vegetacijo
Mojca Rajh, 2021, magistrsko delo

Opis: Svetlobno onesnaženje je oblika onesnaževanja, do katere je privedla človeška želja po daljšanju dneva. Slednje so ljudje dosegli z različnimi svetilkami, ki so s svojo umetno svetlobo osvetljevale prostor. Da svetloba v nočnem času predstavlja onesnaževanje, smo se v Sloveniji začeli zavedati v 80. letih prejšnjega stoletja, kljub temu pa je stanje na tem področju še vedno zelo zaskrbljujoče. Glavni vir te oblike onesnaževanja je javna razsvetljava, dostikrat pa so preveč in nepravilno razsvetljeni tudi različni objekti. Posledice svetlobnega onesnaževanja so astronomske, biološke, okoljske, zdravstvene in ekonomske. Čeprav posledice poznamo, pa so nekatere izmed njih premalo raziskane. V magistrski nalogi smo ugotovili, da je območje doline Voglajne in Zgornjega Posotelja svetlobno onesnaženo. Glavni vir svetlobne onesnaženosti predstavlja javna razsvetljava večjih naselij, ki se nahajajo na tem območju, na sij neba pa vplivajo tudi naselja, ki so lahko tudi do 150 kilometrov oddaljena od nas. Zaradi odboja svetlobe od oblakov oblačno vreme le še poslabša razmere. Z gibanjem letne dinamike vegetacijskega indeksa (NDVI), s številom odbojev lidarskih točk in fenološkimi opazovanji vzorca navadne breze (Betula pendula Roth) na izbranih osvetljenih in »neosvetljenih« habitatih smo dokazali, da svetlobno onesnaženje vpliva na vegetacijo. Listje osvetljenih brez ostaja na krošnjah dlje časa kot listje brez, ki niso osvetljene.
Ključne besede: svetlobno onesnaženje, sij neba, daljinsko zaznavanje, vegetacija, NDVI, lidar
Objavljeno v DKUM: 09.08.2021; Ogledov: 782; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (8,81 MB)

6.
Podnebna ustreznost smučarskih središč Evrope
Tomaž Markovič, 2021, magistrsko delo

Opis: Podnebje na Zemlji se spreminja že vse od njenega nastanka in nikoli ni bilo stalnica. Podnebne spremembe v precejšnji meri vplivajo na naravne in antropogene sisteme. Med drugim se posledice spreminjanja podnebja čutijo pri številnih gospodarskih dejavnostih, ki so predvsem odvisne od naravnega okolja. Glede na številne študije znanstvenikov iz celotne Evrope imajo podnebne spremembe tudi vedno večji negativni vpliv na večino smučarskih središč Evrope. Glede na številne napovedi in analize naj bi konec stoletja imela pogoje za obratovanje le še smučarska središča v visokogorju. Osrednji namen magistrske naloge je objektivno oceniti vpliv podnebnih sprememb na ustreznost smučarskih središč v prihodnih desetletjih in analizirati na katerih območjih v Evropi bodo pogoji za smučanje v prihodnosti še ustrezni ter kakšen vpliv bo imela podnebna ustreznost v prihodnosti na število nočitev turistov v izbranih evropskih državah in slovenskih občinah. Na podlagi dveh različnih podnebnih globalnih modelov, podnebnega scenarija RCP8.5, prostorskih podatkov o legi smučišč in o obisku turistov v smučarski sezoni, smo prišli do dveh različnih napovedi. Podnebni globalni model HadGEM–ES potrjuje številne napovedi znanstvenikov, da bodo konec stoletja lahko obratovala le še visokogorska smučarska središča po celotni Evropi. Z dosedanjimi napovedmi modela HadGEM–ES in evropskih znanstvenikov pa se ne ujemajo rezultati podnebnega globalnega modela CNMR–CM5, ki napoveduje, da bo podnebna ustreznost za vsa evropska smučarska središča podobna kot je danes. Na podlagi povprečnih podatkov o podnebni ustreznosti obeh obravnavanih podnebnih globalnih modelov in povprečju števila nočitev turistov smo prišli do zaključkov, da se bo konec 21. stoletja turistični obisk zimskih smučarskih središč močno zmanjšal v vseh obravnavanih evropskih državah. Rezultati magistrskega dela imajo tako aplikativno vrednost predvsem za občine, regije oz. države, za katere je zimski turizem velikega pomena.
Ključne besede: podnebne spremembe, podnebna ustreznost, evropska smučarska središča, zimski turizem
Objavljeno v DKUM: 02.08.2021; Ogledov: 773; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (2,52 MB)

7.
Analiza uporabe električnih avtomobilov v državah EU in njihov vpliv na okolje
Anita Perko, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo analizirali uporabo električnih avtomobilov v državah članicah Evropske unije in njihov vpliv na okolje. V prvem delu smo predstavili zgodovino razvoja električnega avtomobila, njegove značilnosti in delovanje, izpostavili smo razliko med avtomobilom na notranje izgorevanje in električnim avtomobilom, predstavili ovire in prednosti pri uvajanju električnih avtomobilov, opisali zakonodajo na področju električnih avtomobilov ter predstavili, kako uporaba električnega avtomobila vpliva na okolje. V drugem delu magistrskega dela smo z dostopnimi statističnimi podatki preučili uporabo električnih avtomobilov v državah članicah EU. Ugotovili smo pozitivno zvezo med kazalcem BDP na prebivalca in deležem registriranih električnih avtomobilov. Poudariti je treba, da države z višjim deležem registriranih električnih avtomobilov ne beležijo nujno manjših izpustov emisij toplogrednih plinov v prometu. Prav tako se kaže šibka povezanost med deležem obnovljivih virov energije, porabljene v transportu, in deležem registriranih električnih avtomobilov. Ugotovili smo, da je prostorska umestitev električnih polnilnic bolj optimalna za uporabnike električnih avtomobilov v državah, ki so bolj razvite na področju električne mobilnosti. Z analizo sekundarnih virov in dostopnih statističnih podatkov smo dokazali, da uveljavitev in uporaba električnih avtomobilov trenutno ne rešujeta okoljske problematike na področju prometa. Potrebna bosta napredek na področju pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov energije in pravilno recikliranje električnih avtomobilov na koncu njihove življenjske dobe.
Ključne besede: električni avtomobili, električne polnilnice, proizvodnja energije, onesnaževanje okolja
Objavljeno v DKUM: 27.07.2021; Ogledov: 1187; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (3,62 MB)

8.
Ekologija vrste skalni dolgin, leiobunum rupestre (herbst, 1799) (arachnida: opiliones: sclerosomatidae), v Sloveniji
Kristian Lipovac, 2021, magistrsko delo

Opis: Poznavanje ekologije vrst suhih južin še vedno temelji večinoma na opisnih podatkih značilnosti najdišč. Skalni dolgin (Leiobunum rupestre) je tipična gozdna vrsta suhih južin in živi v primerno vlažnih habitatih. V raziskavi smo analizirali prostorsko ekološko nišo skalnega dolgina v Sloveniji na osnovi podatkov o 736 skalnih dolginih na 304 lokacijah, na nadmorskih višinah med 150 in 1421 m. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kje so v Sloveniji ustrezni potencialni habitati in kateri okoljski dejavniki vplivajo na razširjenost skalnega dolgina, ter kako. Ugotoviti smo želeli še, kako in kje se bo ustreznost potencialnih habitatov do leta 2070 spremenila glede na podnebna scenarija RCP 4.5 in RCP 8.5 in na tej osnovi opredeliti potencialno razširjenost skalnega dolgina v Sloveniji v prihodnje. Razširjenost vrste smo proučili z ekološkim modeliranjem, pri čemer smo ugotavljali potencialno razširjenost vrste na podlagi modeliranja ustreznih habitatov. V raziskavi smo analizirali podatke z najdišč skalnega dolgina v povezavi z okoljskimi dejavniki v vsej Sloveniji. Ekološko nišo in razširjenost vrste smo proučevali z modelom za modeliranje maksimalne nedoločenosti/entropije(MaxEnt). Ugotovili smo, da je skalni dolgin submontanska do montanska vrsta, saj so najustreznejši potencialni habitati za življenje v hribovju, na nadmorskih višinah med 500 in 1000 m. Vrsta preferira manj vetrovne, geomorfološko najnižje predele, torej doline, kotanje ipd. v različnih tipih gozdov z bujno vegetacijo in s severno ekspozicijo. V visokogorju in Primorju ni ustreznih habitatov za skalnega dolgina. Na podlagi podnebnega scenarija RCP 4.5 se bosta ustreznost potencialnih habitatov in območje potencialne razširjenosti skalnega dolgina do leta 2070 zmanjšali. Leta 2070 bo več ustreznih potencialnih habitatov na višjih nadmorskih višinah, zato pričakujemo v Sloveniji pomik prisotnosti vrste na višje nadmorske višine. Na podlagi scenarija RCP 8.5 se bosta ustreznost potencialnih habitatov in območje potencialne razširjenosti do leta 2070 še dodatno zmanjšali. Po našem vedenju je to prva taka raziskava na suhih južinah v Evropi. Kljub relativno majhni, okrog 60-odstotni zanesljivosti rezultatov izbranega modela, se je naš pristop izkazal za zelo primeren način proučevanja prostorskih ekoloških niš suhih južin. Z izpopolnjevanjem modela se bo njegova verodostojnost v prihodnje nedvomno izboljšala, s tem pa si lahko obetamo vse bolj objektivno vrednotenje obravnavanih prostorskih niš in boljšo uporabnost izsledkov pri napovedovanju sprememb razširjenosti posameznih vrst v spreminjajočem se okolju.
Ključne besede: modeliranje ekološke niše, pajkovci, podnebne spremembe, potencialna razširjenost
Objavljeno v DKUM: 21.07.2021; Ogledov: 944; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (3,43 MB)

9.
Ocena ekonomske aktivnosti obmejnih občin Slovenije in Hrvaške z uporabo podatkov satelita DMSP-OLS
Andrea Lovrenčić, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Ocena ekonomske aktivnosti obmejnih občin Slovenije in Hrvaške z uporabo podatkov satelita DMSP-OLS smo izdelali z namenom, da predstavimo trende osvetljenosti površja na podlagi podatkov satelita DMSP-OLS. Izračunali smo spremenljivko SOL za vse obravnavane obmejne občine v Sloveniji in vse obmejne občine na Hrvaškem. Z dvema različnima tabelama, v sklopu katerih smo obravnavali obmejene občine Slovenije in Hrvaške, smo izdelali karto, ki prikazuje osvetljena površja obmejnega območja. Analizirali smo zvezo med SOL in socioekonomskimi kazalniki v Sloveniji. Zaradi pomanjkanja podatkov grafični prikaz ni bil narejen za Hrvaško. V Sloveniji smo ugotavljali aktivnosti prebivalstva in osvetlitve površja, pri čemer smo prišli do ugotovitve, da je smerni koeficient linearnega trenda prikazal obmejne občine v Sloveniji, ki imajo višjo stopnjo aktivnosti prebivalstva ter posledično tudi večjo osvetljenost površja. Na podlagi socioekonomskih kazalnikov smo ugotovili, da je na mreži 1 x 1 km več ljudi, ki ima le srednjošolsko izobrazbo. Ugotovili smo razliko v ekonomski aktivnosti obmejnih občin Slovenije in Hrvaške oziroma smo s pomočjo grafa sklepali, da je svetloba na Hrvaškem bolj dinamična. Če pa primerjamo celotno obmejno območje pa lahko s 95 % gotovostjo trdimo, da pri obeh državah ni razlik med ekonomsko aktivnostjo in osvetljeno površino.
Ključne besede: Daljinsko zaznavanje, satelit DMSP-OLS, interkalibracija, trendi osvetlitve, ekonomska aktivnost
Objavljeno v DKUM: 06.05.2021; Ogledov: 732; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (4,14 MB)

10.
Vpliv bodočega podnebja na uspevanje oljke ( Olea europea ) na vzhodni jadranski obali (Slovenija, Hrvaška)
Iztok Lorenčič, 2019, magistrsko delo

Opis: Povzetek V okolju delujejo številni dejavniki, ki vplivajo na življenjske procese in razvoj oljke. Pomembni dejavniki, ki oblikujejo podnebne razmere okolja so temperatura, voda (padavine in vlaga v ozračju in tleh), svetloba in vetrovi. Oljka je rastlina sredozemskega podnebja, za katero so značilne mile zime in topla in suha poletja. Spremljanje podnebnih razmer, ki ustrezajo oljki, pa je bistvenega pomena pri preučevanju možnosti njene razširjenosti. Oljčna pridelava je ranljiv kmetijski sistem, ki je primeren za študij prilagodljivost na podnebne spremembe zaradi dolge življenjske dobe oljčnega drevesa, njegove občutljivosti na sušo in visoke temperature in vse večje vloge oljčnih nasadov, ki jih imajo v gospodarstvu v sredozemskih območjih. V Sredozemlju podnebni scenariji predvidevajo povišanje povprečne temperature zraka in večje število skrajnih (ektremnih) vremenskih pojavov, predvsem pa zmanjšanje količine padavin. Oljka se bo v prihodnjih desetletjih soočala z podnebnimi spremembami v Sredozemlju in pričakovati je, da se bodo njene obdelovalne površine prilagodile v skladu predvideni klimatskimi spremembami. S pomočjo modelov smo ugotavljali, kakšna je primernost habitata za gojenje oljk v Sloveniji in na Hrvaškem. S to raziskavo smo želeli ugotoviti vpliv bioklimatskih spremenljivk na razširjenost oljčnikov v Sloveniji in na Hrvaškem, oceniti in ovrednotiti bodoče podnebne pogoje za gojenje oljk v Sloveniji in na Hrvaškem, zaznati variabilnost modelnih podnebnih napovedi na primeru oljčnikov in identificirati bodoča ustrezna in neustrezna območja za gojenje oljk v Sloveniji in na Hrvaškem. Z uporabo programa TerrSet, bioklimatskih spremenljivk iz baze WorldClim in zbranih podatkov o pojavljanju vrste smo izdelali model razširjenosti oljk na vzhodni jadranski obali Slovenije in Hrvaške, za sedanjost in dva scenarija za leto 2070 (RCP4.5, RCP8.5). Uporabili smo modela Mahalonobis typicality (MT) in Crop Climate Suitability (CCS). Podatke o razširjenosti oljčnikov v Sloveniji smo pridobili s pomočjo podatkov o rabi tal za leto 2016, ki so dostopni na spletnem portalu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za podatke o pojavljanju vrste na Hrvaškem pa smo uporabili karto zemljišč negozdnih habitatov Hrvaške (http://www.iszp.hr/gis/ 20.3.2019). Iz naših rezultatov zelo težko napovemo ali bo v prihodnosti več primernih območjii za gojenje oljk, saj modela napovedujeta precej različno stanje. Model MT napoveduje zmanjšanje površine območij z najvišjo stopnjo primernosti po obeh scenarijih, vendar se bo zelo zmanjšala tudi površina območji s najnižjo stopnjo primernosti po pesimističnem scenariju. Model CCS napoveduje širjenje primernih habitatov proti notranjosti. Ugotovimo lahko, da nam scenarija RCP4.5 in RCP8.5 kažeta precej različno sliko. Predvsem po modelu MT je razlika precej bolj opazna v severnejših predelih, kjer pa rezultati niso v skladu z našimi pričakovanji, saj se primerna območja zelo skrčijo. CCS model pa ravno nasprotno kot model MT največje razlike kaže na južnejših obalnih predelih severne Dalmacije na meji s srednjo Dalmacijo, kjer bo v prihodnosti več primernih območji in se bodo širila proti notranjosti. Dolgoročne klimatske napovedi so lahko dokaj nezanesljive, še zlasti bodoči scenariji podnebja v regionalni prostorski skali. Za natančnejše napovedi primernih habitatov za gojenje oljke bi bile potrebne bolj poglobljene analize na regionalni ravni. Prav gotovo bo oljkam v prihodnosti ustrezalo toplejše ozračje, vendar pa je problematika večplastna.
Ključne besede: Oljka (Olea europea), modeli razširjenosti vrst, potencialna razširjenost, primernost habitata, MT, CCS, klimatske spremembe, vzhodna jadranska obala.
Objavljeno v DKUM: 04.02.2021; Ogledov: 920; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici