| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 42
First pagePrevious page12345Next pageLast page
1.
Optimizacija in validacija metode za določanje sestave eteričnih olj konoplje : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Karin Gole, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Industrijska konoplja (Cannabis sativa L.) je znana predvsem zaradi psihoaktivne spojine delta-9-tetrahidrokanabinola (THC) in kanabidiola (CBD). Poleg omenjenih spojin je konoplja bogata tudi z drugimi zdravilnimi in koristnimi snovmi, ki se nahajajo v eteričnem olju. Med te sodijo terpeni. To so spojine, ki se nahajajo v zeliščih, sadju in zelenjavi in so odgovorni za njihov okus ter vonj. Področje raziskav terpenov je narastlo predvsem v zadnjem času zaradi njihovih pozitivnih učinkov na človeški organizem in njihovo uporabo v agronomiji. Kemotip konoplje opredeljuje sestavo njenih komponent, ki jo ugotovimo preko analize eteričnega olja konoplje. Na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije smo optimirali in validirali metodo za določanje sestave eteričnih olj konoplje, pri čemer smo uporabili referenčne metode Evropskega pivovarskega združenja (angl. European Brewery Convention, EBC). Eterično olje konoplje smo pridobili z destilacijo z vodno paro po Clevengerju in ga nato analizirali s plinsko kromatografijo, pri kateri smo uporabili plamensko ionizacijski detektor. Ker se v eteričnem olju konoplje nahaja veliko število komponent, je validacija na vseh nemogoča. Zato smo validacijo metode izvedli na petih izbranih komponentah, ki smo jih izbrali glede na njihovo vsebnost v konoplji. V sklopu validacije smo določili selektivnost in specifičnost, linearnost, natančnost, točnost ter mejo zaznavnosti in mejo določljivosti. Ker smo pri validaciji uporabili starejše vzorce eteričnih olj, smo se dodatno odločili za preizkus stabilnosti eteričnega olja.
Keywords: konoplja, terpeni, eterično olje, plinska kromatografija, validacija
Published in DKUM: 05.10.2023; Views: 362; Downloads: 24
.pdf Full text (2,51 MB)

2.
Analizna kemija II in industrijska analiza : navodila za vaje
Maša Islamčević Razboršek, Mitja Kolar, 2023

Abstract: Gradivo obsega navodila za sledeče vaje: potenciometrično titracijo H3PO4 z NaOH, potenciometrično določanje koncentracije bromidnih ionov, konduktometrične titracije, elektrogravimetrijo, spektrofotometrično določitev železa, atomsko absorpcijsko spektroskopijo (AAS), atomsko emisijsko spektroskopijo (AES), spektroskopsko določitev zmesi benzena in toluena, ionsko kromatografijo in plinsko kromatografijo. Navodila za vaje so napisana tako, da omogočajo študentom samostojno delo, saj so poleg samega eksperimentalnega dela vključene tudi kratke teoretične osnove, ki so potrebne za samo razumevanje analizne metode, vključene so pa tudi skice in sheme instrumentov, kar omogoča študentu lažje razumevanje in delo v laboratoriju. Struktura gradiva je zasnovana tako, da vodi bralca od namena dela preko osnov do praktičnega eksperimentiranja in na koncu do zbranih novih pojmov, ki so v veliko pomoč pri študiju in pripravi na preverjanje znanja. Navodilom so dodana tudi navodila za varno delo v laboratoriju, pregled simbolov nevarnih snovi, napotki za prvo pomoč, inventarni list in izbrani viri s področja analizne kemije.
Keywords: potenciometrija, potenciometrična titracija, konduktometrija, konduktometrična titracija, elektrogravimetrija, spektrofotometrija, atomska absorpcijska spektroskopija, atomska emisijska spektroskopija, ionska kromatografija, plinska kromatografija
Published in DKUM: 02.10.2023; Views: 421; Downloads: 57
.pdf Full text (4,67 MB)
This document has many files! More...

3.
Določanje težkih kovin z metodo ICP-MS v vzorcih najbolj prodajanih prehranskih dodatkov v času epidemije Covid-19 in ocena kontaminacije : magistrsko delo
Vanja Jakovljević, 2023, master's thesis

Abstract: Uporaba prehranskih dodatkov je v zadnjih desetletjih po vsem svetu v porastu. Še posebej v času pandemije Covid-19 so prehranski dodatki postali izjemno pogost del vsakodnevne prehrane ljudi. S trendom naraščajoče uporabe in zaradi težav z regulacijo, nadzorom, kakovostjo ter učinkovitostjo prehranskih dodatkov se je pojavila potreba po analizi in ugotavljanju, ali prehranski dodatki morda vsebujejo nedovoljene količine zdravju škodljivih spojin, vključno s težkimi kovinami. V magistrskem delu smo analizirali vsebnost kovin v 17 komercialno dostopnih vzorcih prehranskih dodatkov. Vse vzorce prehranskih dodatkov smo razvrstili v 6 skupin - dodatki na osnovi: 1) vitaminov/mineralov; 2) izvlečkov rastlin; 3) zeolitov; 4) alg; 5) gob in 6) omega-3 maščobnih kislin. Koncentracije 13 kovin (Ag, As, Ca, Cd, Cr, Cu, Fe, K, Mg, Mn, Na, Pb, Zn) smo določili z masno spektrometrijo z induktivno sklopljeno plazmo (ICP-MS). V določenih vzorcih smo tudi merili vsebnost živega srebra z atomsko absorpcijsko spektrometrijo s toplotno razgradnjo in amalgamacijo (TDA-AAS). Določili smo, da je en vzorec vseboval svinec nad mejno vrednostjo (izmerjena presežena vrednost je bila v vzorcu prehranskega dodatka na osnovi zeolita in je znašala 11,7 mg/kg). Rezultati za vsebnost ostalih kovin so bili v skladu z vrednostmi, predpisanimi z nacionalno in tujo zakonodajo, ali predpisanimi s strani različnih institucij. Z magistrsko nalogo smo poudarili pomembnost preverjanja kakovosti prehranskih dodatkov, najprej zaradi zagotavljanja njihove neonesnaženosti, nato pa tudi zaradi preprečitve zavajajočih trditev o prehranskih dodatkih in zaščite potrošnikov.
Keywords: prehranski dodatki, Covid-19, težke kovine, esencialne kovine, onesnaženost, ICP-MS, TDA-AAS
Published in DKUM: 11.09.2023; Views: 393; Downloads: 30
.pdf Full text (5,60 MB)

4.
Analiza fluoridnih, kloridnih in sulfatnih anionov z ionsko kromatografijo in primerjava vsebnosti v vodi in čajih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Barbara Oder, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Čaj je ena izmed najpogostejših brezalkoholnih pijač na svetu, učinkovine v njem pa lahko imajo številne pozitivne učinke na zdravje in dobro počutje. Kemijska sestava čaja je zelo raznolika, saj je v njem poleg polifenolnih spojin, flavonoidov, čreslovin (taninov), vitaminov in mineralov možno zaslediti tudi različne anorganske in organske anione. V čajih smo določevali fluoridne, kloridne, nitratne in sulfatne anione. Kloridne, nitratne in sulfatne ione smo določali z validirano metodo ionske kromatografije v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano. Za kvantitativno določitev fluoridnih ionov pa smo sami razvili in delno validirali analizno metodo prav tako z uporabo ionske kromatografije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. Analizirali smo šestnajst različnih slovenskih komercialno dostopnih čajev glede na vsebnost vodotopnih anionov. Pripravljali smo poparke oz. izvlečke posameznih suhih čajev (zeliščnih in sadnih) z vročo vodo tako, da smo 500 mg posameznega homogeniziranega vzorca čaja prelili z vrelo ultra čisto vodo, premešali in pustili ekstrahirati 30 min. Po končani ekstrakciji smo vzorec prefiltrirali, redčili na ustrezen volumen. S takim postopkom priprave vzorcev smo simulirali vsakdanjo pripravo čajev v gospodinjstvu. Vzorce smo analizirali z ionsko kromatografijo. Rezultati študije kažejo, da se v vseh šestnajstih analiziranih vzorcih čaja pojavljajo fluoridni, kloridni in sulfatni anioni, medtem ko nitratnih anionov nismo zasledili le v treh vzorcih (dva vzorca zeliščnih čajev in en vzorec sadnega čaja). Primerjava koncentracij preiskovanih anionov v ekstraktih čaja in v pitni vodi je pokazala, da so v vzorcih čaja bistveno večje koncentracije anionov kot so koncentracije anionov v vzorcu pitne vode Potrdili smo, da so vse določene koncentracije kloridnih, nitratnih in sulfatnih anionov manjše od mejnih vrednosti dnevnega vnosa the anionov v telo, kot jih navaja NIJZ. Izjema so koncentracije fluoridnih ionov tako v ekstraktih čajev kot v pitni vodi, kjer so določene koncentracije v pitni vodi tudi do 2,5-krat večje od mejnih koncentracij s strani NIJZ. Na koncentracije posameznih ionov v rastlinah in pitni vodi lahko vplivajo številni dejavniki: okolje rasti rastline, poseg človeka v okolje ipd.
Keywords: anioni, čaj, ionska kromatografija, validacija
Published in DKUM: 12.04.2023; Views: 476; Downloads: 65
.pdf Full text (2,37 MB)

5.
Biosinteza fenolnih spojin v ozkolistnem koščcu (berula erecta) in vitro pod vplivom svetlobe in temperature ter njihovo določanje s hplc-uv : magistrsko delo
Jan Senekovič, 2022, master's thesis

Abstract: V okviru magistrske naloge smo najprej v tkivni kulturi s tehniko mikropropagacije namnožili rastlinski material vrste ozkolistni koščec (Berula erecta) in ga in vitro izpostavili različnim temperaturnim in svetlobnim razmeram. V nadaljevanju raziskave smo ugotavljali kako različne temperaturne in svetlobne razmere vplivajo na vsebnost celokupnih fenolnih spojin v vzorcih in tudi antioksidativno aktivnost ekstraktov rastlin. Razmnoženi rastlinski material smo po 14 dneh aklimatizacije za 28 dni izpostavili trem različnim temperaturno-svetlobnim pogojem: 23 °C in beli svetlobi, 12 °C in modri svetlobi in 12 °C in rdeči svetlobi. Material smo vzorčili na 14 dni in opazovali spreminjanje sveže mase in suhe mase glede na gojitvene pogoje. V drugi fazi raziskave smo določili najprimernejše ekstrakcijsko topilo za ekstrahiranje fenolnih spojin iz predhodno liofiliziranih rastlinskih vzorcev izpostavljenih različnim temperaturno-svetlobnimi razmeram, izbrali najprimernejšo metodo za določevaje fenolnih spojin s HPLC-UV, z metodo HPLC-UV določali vsebnost izbranih fenolnih kislin in flavonoidov v vzorcih in določili celokupno vsebnost fenolnih spojin v vzorcih, ter določili antioksidativno aktivnost etanolnih ekstraktov vzorcev. Ozkolistni koščec je pridobil največ sveže in suhe biomase 28 dni po končani aklimatizaciji pri 23 ̊C pod belo svetlobo. Kot najprimernejše ekstrakcijsko topilo se je izkazal 70 % etanol. Vseboval je kvercetin, kvercetin-3-beta-D-glukozid, kavno kislino in klorogensko kislino. Etanolni ekstrakti vzorcev ozkolistnega koščca so vsebovali največ klorogenske kisline. Najvišje koncentracije klorogenske kisline so vsebovale rastline, ki so bile gojene 28 dni po aklimatizaciji pri 12 ̊C in pod modro svetlobo. Prav tako so rastline gojene pod temi gojitvenimi pogoji dosegle najvišjo koncentracijo celokupnih fenolnih spojin in njihovi ekstrakti so izkazali najvišjo antioksidativno aktivnost. Ugotovili smo tudi, da bi glede na vsebnost klorogenske kisline v primerjavi z nekaterimi drugimi rastlinskimi vrstami ozkolistni koščec potencialno lahko gojili v namene pridobivanja klorogenske kisline, vendar bi morali gojitvene pogoje s podrobnejšimi raziskavami še dodatno optimizirati.
Keywords: in vitro, Berula erecta, HPLC, sekundarni metaboliti, fenolne spojine, antioksidativnost, fenolne kisline, flavonoidi, rastlinska tkivna kultura
Published in DKUM: 28.10.2022; Views: 717; Downloads: 125
.pdf Full text (3,25 MB)

6.
Globoko evtektična topila za zeleno in trajnostno ekstrakcijo bioaktivnih spojin iz čebulnih (Allium cepa L.) olupkov : magistrsko delo
Saša Stanković, 2022, master's thesis

Abstract: V okviru magistrske naloge smo v prvi fazi raziskav sintetizirali globoko evtektična topila, ki predstavljajo zeleno alternativo konvencionalnim organskim topilom. Topila smo sintetizirali na osnovi holin klorida, kot akceptorja vodikove vezi; propan-1,2-diol, ocetno kislino, mlečno kislino, fruktozo in butan-1,4-diol pa smo izmenično uporabili kot donorje vodikove vezi. Učinkovitost ekstrakcij z globoko evtektičnimi topili smo primerjali z učinkovitostjo ekstrakcij s konvencionalnimi organskimi topili, kot sta metanol in etanol ter deionizirano vodo. Bioaktivne spojine iz uprašenih čebulnih olupkov smo ekstrahirali po metodi ultrazvočne ekstrakcije v kombinaciji s centrifugiranjem in jih identificirali z analizo na tekočinski kromatografiji visoke ločljivosti z UV detektorjem in tekočinski kromatografiji z masnim spektrometrom. Bioaktivne komponente smo kvantitativno ovrednotili z zasnovo umeritvenih krivulj, ki smo jih pripravili iz osnovnih standardnih raztopin. Pri proučevanju bioaktivnih učinkovin iz čebulnih olupkov smo se omejili na določanje protokatehuične kisline, kvercetina, kvercetin-3,4'-diglukozida in kvercetin-3-β-D-glukozida. Dobljenim ekstraktom smo po večih metodah (ABTS, FRAP, DPPH, TPC) določili antioksidativno učinkovitost. Rezultate obeh analiz smo poenotili in ugotovili, da smo s 70 % metanolom in globoko evtektičnimi topili, kjer smo kot donor vodikove vezi uporabili ocetno kislino, mlečno kislino in butan-1,4-diol, ekstrahirali največ spojin z visokim antioksidativnim učinkom.
Keywords: globoko evtektična topila, čebulni olupki, zelena kemija, tekočinska kromatografija visoke ločljivosti, antioksidativni testi
Published in DKUM: 05.09.2022; Views: 715; Downloads: 176
.pdf Full text (3,17 MB)

7.
Okolju prijazno pridobivanje ekstraktov iz rožmarina (rosmarinus officinalis l.) z globoko evtektičnimi topili in ocena njihove antioksidativne učinkovitosti : magistrsko delo
Žan Koštomaj, 2022, master's thesis

Abstract: Globoko evtektična topila predstavljajo zeleno alternativo konvencionalnim organskim topilom za ekstrakcijo bioaktivnih učinkovin. V sklopu magistrskega dela smo za namen ekstrakcije antioksidativnih spojin iz rožmarina sintetizirali šest različnih globoko evtektičnih topil, pri čemer so vsi kot akceptorja vodikove vezi vsebovali holin klorid, kot donorji vodikove vezi pa so se izmenjevali etilen glikol, 1,2-propandiol, ocetna kislina, mlečna kislina, urea in fruktoza, kot primerjavo s konvencionalim topilom pa smo uporabili raztopini različnih koncentracij etanola in metanola. Za pripravo vzorcev smo uporabili tehniko matrično trdno-fazne disperzije, za identifikacijo in kvantifikacijo izbranih spojin pa smo uporabili metodo tekočinske kromatografije ob uporabi UV detektorja (HPLC-UV). Dobljenim ekstraktom smo določili še antioksidativno delovanje s TPC, FRAP in DPPH testi. Vsi antioksidativni testi so pokazali, da je imel vzorec, pri katerem smo uporabili mlečno kislino kot HBD, najvišjo antioksidativno aktivnost, temu pa sta sledila vzorca, pridobljena s 70 % etanolom in z DES topilom na osnovi ocetne kisline. Dobljene rezultate smo primerjali s podobno raziskavo na področju ekstrakcij fenolnih spojin iz rožmarina z uporabo globoko evtektičnih topil, pri čemer smo njihove rezultate presegli. S tem smo razvili in vpeljali novo, hitro, bolj učinkovito in cenovno ugodno ekstrakcijsko metodo ob uporabi globoko evtektičnih topil za pripravo rastlinskih ekstraktov z visoko vsebnostjo aktivnih učinkovin iz rožmarina.
Keywords: Globoko evtektična topila, rožmarin, HPLC, TPC, FRAP, DPPH
Published in DKUM: 25.05.2022; Views: 671; Downloads: 146
.pdf Full text (2,81 MB)

8.
Razvoj afinitetne kromatografije s proteinom a za določanje stopnje oksidacije terapevtskih monoklonskih protiteles razreda IgG1, IgG2 in IgG4 : magistrsko delo
Janez Smerkolj, 2021, master's thesis

Abstract: Razvoj in proizvodnja bioloških zdravil vztrajno naraščata. Največji delež med njimi predstavljajo rekombinantna monoklonska protitelesa, ki so tekom razvoja, izdelave in shranjevanja podvržena neželenim procesom razgradnje. Oksidacija je ena izmed glavnih degradacijskih poti. Katalizirajo jo prisotnost kovinskih ionov, nečistoče v farmacevtskih oblikah, svetloba in povišana temperatura. Za oksidacijo so med vsemi aminokislinami najbolj dovzetni površinsko izpostavljeni metioninski ostanki. Prisotnost oksidiranih metioninskih ostankov pri terapevtskih monoklonskih protitelesih vpliva na strukturo proteina in s tem na življensko dobo protitelesa v serumu, biološko funkcijo in imunogenost. Zato je določanje oksidacije metionina pri monoklonskih protitelesih pomemben del med biofarmacevtskim razvojem. Določanje oksidacije metionina se večinoma izvaja s peptidnim kartiranjem, kjer protein encimsko razgradimo na krajše peptidne fragmente, ki jih ločimo s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti in detektiramo z masno spektrometrijo ali UV detekcijo. Razvoj in izvajanje teh analitskih metod je časovno zamudno in tehnično zahtevno. Protein A afinitetna kromatografija se je izkazala kot alternativna metoda pri določanju stopnje oksidacije monoklonskih protiteles. Imunoglobulini G vsebujejo v konstantnem področju površinsko izpostavljena metionina, dovzetna za oksidacijo. Nahajata se v stični površini CH2 in CH3 domene, blizu vezavnega mesta imunoglobulina na protein A. Oksidacija teh dveh metionininov zmanjša afiniteto vezave imunoglobulina na protein A in predstavlja princip ločbe oksidiranih od neoksidiranih vrst imunoglobulinov s pomočjo afinitetne kromatografije. V okviru magistrskega dela smo uporabili afinitetno kromatografijo s proteinom A za spremljanje oksidacijskih stopenj imunoglobulinov razredov IgG1, IgG2 in IgG4. Dosegli smo željeno ločbo oksidiranih imunoglobulinov G od neoksidiranih in na podlagi ločbe razvili ustrezno analitsko metodo za določanje stopnje oksidacije monoklonskih protiteles. Z novo analitsko metodo lahko hitro in enostavno določimo stopnjo oksidacije za imunoglobuline IgG1, IgG2 in IgG4 razreda. Rezultati, pridobljeni z novo afinitetno kromatografsko metodo, so primerljivi z referenčno metodo peptidnega kartiranja. Prav tako lahko novo analitsko metodo uporabimo za analizo različnih imunoglobulinov G, brez predhodne spremembe kromatografskih pogojev.
Keywords: Imunoglobulin G, monoklonsko protitelo, oksidacija, metionin, proteina A, afinitetna kromatografija
Published in DKUM: 31.08.2021; Views: 1065; Downloads: 74
.pdf Full text (2,75 MB)

9.
Izolacija in karakterizacija eteričnega olja iz peščenega smilja (Helichrysum arenarium) : magistrsko delo
Simona Gjorgievska, 2021, master's thesis

Abstract: 1400
Keywords: 96
Published in DKUM: 08.03.2021; Views: 1362; Downloads: 113
.pdf Full text (6,09 MB)

10.
Primerjava nekaterih ekstrakcijskih metod za določanje vsebnosti kalija v trdnih materialih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Petra Korber, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Kalij spada med najpomembnejša rastlinska makrohranila in je nujno potreben za rast in razvoj rastlin in živali. Določanje kalija postaja predvsem v kmetijstvu vedno pomembnejše. Lahko dostopni kalij je tisti del celokupne vsebnosti, ki se nahaja v talni raztopini ali pa je kot koloid razpršen v tleh in je kot tak dostopen za rastline. Tekom diplomskega dela smo izvedli študijo vsebnosti kalija v štirih trdnih materialih, v travi, pepelu, blatu čistilnih naprav in v zemlji. Vsebnost kalija smo določevali s hitrimi testi, kivetnimi testi in s kalijevo ion selektivno elektrodo. Za razkroj trdnih snovi se lahko uporabljajo različna ekstrakcijska topila. Določitev kalijevih ionov v trdnih materialih smo izvedli s petimi različnimi topili in metodami za ekstrakcijo trdnih snovi. Uporabili smo sledeče metode: i) Olsenovo metodo kjer pripravimo ekstrakcijsko topilo tako, da v destilirano vodo dodamo natrijev hidrogenkarbonat; ii) Bray in Kurtzovo metodo 1 ter iii) Bray in Kurtzovo metodo 2, kjer je topilo mešanica amonijevega fluorida in klorovodikove kisline, redčena z destilirano vodo. Razlika med metodama ii) in iii) je v količini klorovodikove kisline, ki jo dodamo ekstrakcijskemu topilu; iv) Al metoda po Egner -Riehm – Domingu, ki je največkrat uporabljena metoda za ekstrakcijo trdnih snovi. Po tej metodi je topilo mešanica amonijevega laktata in ocetne kisline, redčena v destilirani vodi ter v) Williams in Stewartova metoda, kjer je ekstrakcijsko topilo ocetna kislina, redčena v destilirani vodi. Vsebnost kalija v vzorcih smo najprej preverili s hitrimi testi, da smo ugotovili približno koncentracijsko območje. Glede na rezultate smo vzorce ustrezno redčili in vsebnost kalija določili še s kivetnimi testi. Vsebnost kalija v pepelu smo določili tudi s kalijevo ion selektivno elektrodo. Rezultati dobljeni s kivetnimi testi za metodi D1 in D2 zaradi velikega redčenja niso natančni in znatno odstopajo od ostalih. Metoda C se je izkazala kot metoda pri kateri se je iz vseh materialov izločilo dosti kalijevih ionov. Najmanj kalija se je izločilo z metodo E. Koncentracije kalija za pepel, ki so dobljene z ISE so veliko nižje od povprečnih vrednosti kalorimetričnih metod. Največ kalija se je izločilo iz pepela, najmanj pa iz zemlje.
Keywords: biološki material, makrohranila, kalij, vsebnost kalija, ekstrakcijske metode, kivetni testi, ion selektivna elektroda
Published in DKUM: 13.10.2020; Views: 1387; Downloads: 65
.pdf Full text (2,91 MB)

Search done in 0.26 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica