| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Tehnološka in ekonomska ocena alternativne oblike nastilja v reji domačih živali : Skripta – študijsko gradivo za študente Fakultete za kmetijstvo in biosistemske Univerze v Mariboru
Tamara Korošec, Jernej Prišenk, Nataša Imenšek, Maksimiljan Brus, 2023, drugo učno gradivo

Opis: Pred vami je študijsko gradivo, v osnovi namenjeno študentom Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru in drugi zainteresirani javnosti. Skripta je primerna predvsem kot dopolnilno študijsko gradivo na področjih agrarne ekonomike in živinoreje. Rezultati, predstavljeni v tej skripti, so rezultat Pilotnega projekta Tehnološka in ekonomska analiza uporabe nastilja iz odprašene in rezane slame pri vzreji različnih vrst živali. Namen projekta je bil testirati in uvesti alternativo obstoječim praksam, ki se trenutno uporabljajo pri (globokem) nastilju pri vzreji različnih vrst domačih živali, in s tem vpeljati novo (do zdaj še dokaj neznano) tehnologijo pri proizvodnji in reji domačih živali, ki bi imela pozitivne učinke tako na tehnologijo reje živali kot tudi na ekonomiko proizvodnje. Znano je, da pri živinorejskih in mešanih kmetijskih gospodarstvih strošek nastilja vpliva na ekonomske kazalnike in tako tudi na njihovo konkurenčnost – zato je smiselno iskati alternativne materiale, ki se pojavljajo kot stranski proizvod poljedelske proizvodnje, s tem pa razviti tudi morebitno novo poslovno idejo za kmetijska gospodarstva. V mislih imamo nastilj iz slame, ki je rezana, odprašena in različnih struktur (novi tehnološki pristop pridobivanja nastilja). Takšen nastilj smo v projektu testirali pri reji pitovnih piščancev, konjev in prašičev v okviru poskusov na več kmetijskih gospodarstvih in ga primerjali z drugimi vrstami nastilja, ki jih trenutno uporabljajo kmetijska gospodarstva. Rezultati so pokazali prednosti, slabosti, pomanjkljivosti in priložnosti uporabe rezane in odprašene slame kot alternativnega nastilja pri različnih vrstah rejnih živali. Ocene in priporočila smo iz rezultatov podali na podlagi uporabnosti (vzdržljivost nastilja, etoloških vplivov na živali, okoljski vidik) in ekonomičnosti uporabe tega nastilja. Problem, ki ga je obravnaval pilotni projekt, izhaja iz predpostavke, da je raba stranskih proizvodov na kmetiji (v tem primeru slame) omejena. Namen projekta je bil analizirati dvig dodane vrednosti rabe slame kot stranskega produkta kmetijske proizvodnje. Za zdaj se slama v večini primerov uporablja kot neobdelan proizvod. Njena obdelava pomeni še nadaljnji prispevek k dodani vrednosti in izboljšanju karakteristik (kot so vpojnost, boljša kakovost hlevskega gnoja, dvig vrednosti obdelanega proizvoda). Z novo tehnologijo obdelave slame smo vplivali na finančne kazalnike poslovanja kmetij, kar dalje vpliva še na mnoge druge agrarnoekonomske in socialne dejavnike na podeželju.
Ključne besede: nastilj, ekonomska analiza, reja, proizvodnja, domače živali
Objavljeno v DKUM: 30.06.2023; Ogledov: 413; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (3,44 MB)

2.
Vpliv medvrstne hibridizacije na kemijsko sestavo bezgov : doktorska disertacija
Nataša Imenšek, 2022, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji je predstavljen vpliv procesa zorenja, genotipa in rastlinskega dela na kemijsko sestavo bezga. Kemijska sestava (vlaga, vsebnosti glukoze in fruktoze, skupnih antocianinov, skupnih fenolov, šikimske kisline, oksalatov, razmerje med skupnimi sladkorji in organskimi kislinami ter antioksidativni potencial) bezgovih jagod je odvisna od stopnje zrelosti. Popolnoma zreli bezgovi plodovi so v primerjavi z ostalimi zrelostnimi stopnjami dosegli najboljšo kakovost, vendar je bila vsebnost večine analiziranih spojin podobna tudi v skoraj zrelih plodovih, zato lahko priporočamo tudi zgodnejše pobiranje plodov. Z izboljšano kemijsko sestavo so se izkazali plodovi nekaterih genetskih kombinacij s črnim bezgom (S. nigra), njegovo kultivirano varieteto (S. nigra 'Black Beauty'), in varieteto rdečega bezga (S. racemosa var. miquelii). Kot superiorni so izstopali genotipi JA × NI, JA × (JA × NI), NI, ((JA × NI) × MIQ) × (CER × NI), (JA × NI) × BB, (JA × NI) × MIQ in JA × (JA × MIQ). Peclji plodov, korenine, listi in skorja so se izkazali kot boljši vir večine preučevanih mineralov v primerjavi s socvetji, slednja so se izkazala z višjimi vsebnostmi mineralov kot jagode. Kljub temu vsebnost mineralov v jagodah ni zanemarljiva in je primerljiva z drugim bolj pogosto uporabljenim jagodičevjem. Medvrstne hibride z visoko vsebnostjo jabolčne, šikimske in fumarne kisline, celokupne askorbinske kisline, skupnih in posameznih flavonolov ter fenolnih kislin, nekaterih mineralov, skupnih, netopnih in vodotopnih oksalatov ter visokim AOP v popolnoma zrelih plodovih lahko predvidimo vnaprej, na osnovi analiz njihovih nezrelih plodov. Podobno lahko genotipe z visoko/nizko vsebnostjo mineralov v socvetjih in jagodah napovemo na začetku vegetacijske dobe na podlagi znane mineralne sestave njihovih poganjkov in listov.
Ključne besede: bezeg, medvrstni križanci, zorenje, kemijska sestava
Objavljeno v DKUM: 28.02.2022; Ogledov: 1223; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (17,29 MB)

3.
Vsebnost skupnih fenolov v nekaterih vrstah bezga in njihovih križancih
Nataša Imenšek, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V sklopu magistrskega dela smo analizirali vsebnost skupnih fenolov pri več kot 40 rastlinah bezga, med njimi so bili nekateri karakteristični genotipi črnega bezga (Sambucus nigra L.), modri bezeg (S. nigra ssp. cerulea (Raf.) R. Bolli), habat (S. ebulus L.) in nekateri medvrstni križanci, ki so vključevali javanski (S. javanica Blume), črni, rdeči (S. racemosa L.) in modri bezeg. Izvedli smo ekstrakcije vzorcev in s Folin-Ciocalteu reagentom določili vsebnost fenolnih spojin. S pomočjo molekulske absorpcijske spektrometrije (MAS) smo izmerili koncentracije skupnih fenolov v ekstraktih mladih listov, socvetij in plodov (jagod). Povprečno vrednost vsebnosti skupnih fenolov v posameznih delih bezgovih rastlin smo podali v mg GAE (ekvivalent galne kisline)/100 g vzorca. Rezultati so pokazali, da vsebujejo jagode povprečno 619 mg GAE/100 g vzorca (na svežo snov) oziroma 3159 mg GAE/100 g (na suho snov), listi 7074 mg GAE/100 g (na suho snov) in cvetovi 6631 mg GAE/100 g (na suho snov). Rezultati kažejo, da obstajajo glede na vsebnost skupnih fenolov velike razlike med posameznimi genotipi.
Ključne besede: bezeg, Sambucus nigra, Sambucus cerulea, Sambucus javanica, interspecies hibridi, skupni fenoli
Objavljeno v DKUM: 06.09.2016; Ogledov: 1623; Prenosov: 261
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

4.
Pomembnejši mikro in makroelementi v vzorcih tara (Colocasia esculenta (L.) Schott) iz Gane
Nataša Imenšek, 2013, diplomsko delo

Opis: V sklopu mednarodnega projekta INEA (International Network for Edible Aroids) smo analizirali 80 kultivarjev (akcesij) tara z namenom določiti vsebnost makro (Ca, K, Mg, P) in mikroelementov (Fe, Mn, Zn, Cu) in preveriti, ali obstajajo med posameznimi kultivarji statistično značilne razlike v vsebnosti posameznega elementa. Po ustrezni pripravi vzorcev kultivarjev (akcesij) smo koncentracije elementov določili z različnimi spektroskopskimi tehnikami. Rezultati analiz so pokazali, da se med makroelementi pojavlja največ kalija in najmanj kalcija, pri mikroelementih pa je bila določena najvišja vsebnost cinka in najnižja bakra. Rezultati so pokazali statistično značilne razlike med posameznimi kultivarji glede na vsebnost analiziranih elementov.
Ključne besede: taro, Colocasia esculenta, mikro in makroelementi, kutivarji, akcesije
Objavljeno v DKUM: 09.10.2013; Ogledov: 2398; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (922,04 KB)

Iskanje izvedeno v 5.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici