| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj novih končnih elementov za numerično modeliranje prečno razpokanih vitkih nosilcev z linearno spreminjajočo se širino in/ali višino pravokotnega prereza
Denis Imamović, 2021, doktorska disertacija

Opis: Za upogibno analizo vitkih ravninskih nosilcev s prečno razpoko smo v disertaciji izpeljali štiri nove tri-vozliščne linijske končne elemente z dodatno prostostno stopnjo na lokaciji razpoke. Izpeljani elementi so uporabni za numerično modeliranje treh različnih primerov linearnega spreminjanja pravokotnega prečnega prereza: za linearno spreminjajočo se širino ob konstantni višini, za linearno spreminjajočo se višino ob konstantni širini ter za hkratno linearno spreminjajočo se širino in višino prereza. V poenostavljenem računskem modelu razpokanega nosilca, ki temelji na Euler-Bernoullijevi teoriji majhnih pomikov, je razpoka predstavljena z nadomestno rotacijsko vzmetjo, ki povezuje oba sosednja elastična podsegmenta. Najprej smo z uporabo osnovnih polinomskih interpolacijskih funkcij četrte stopnje izpeljali aproksimativni končni element, ki je univerzalen in primeren za analizo vseh treh primerov linearnega spreminjanja prereza kot tudi za analizo prizmatičnih nosilcev. Vendar je za doseganje rezultatov, ki konvergirajo k točnim rešitvam diferencialnih enačb, treba uporabiti več takih končnih elementov. Nato smo z rešitvijo diferencialne enačbe statičnega upogiba za vsak primer linearnega spreminjanja širine in/ali višine prečnega prereza posebej dobili še tri komplete (za statično analizo) točnih interpolacijskih funkcij, iz katerih smo izpeljali še ostale tri končne elemente, ki zaradi logaritemskih členov v rešitvah zahtevajo ločene rešitve in ne dopuščajo uporabe končnega elementa s hkratnim spreminjanjem obeh dimenzij za obe enostavnejši spreminjanji dimenzije. Za vse štiri izpeljane končne elemente smo v zaključeni obliki podali vse izraze materialnih in geometrijskih togostnih matrik, masnih matrik ter obtežnih vektorjev. Uporabnost vseh izpeljanih izrazov končnih elementov smo za vse tri primere spreminjanja prereza prikazali za tri tipične (statično, uklonsko in modalno) analize enostavnih konstrukcij. Numerične analize z vsemi izpeljanimi končnimi elementi so bile izvedene v programu Mathematica. Natančnost rezultatov vseh analiz poenostavljenih linijskih modelov smo verificirali tudi z natančnejšimi in neodvisnimi, vendar mnogo bolj računsko zahtevnejšimi, 2D- oz. 3D-modeli končnih elementov v komercialnem programu SAP2000. Pri statični analizi, kjer je to bilo edino mogoče, smo rezultate dodatno preverili še z analitičnimi rešitvami diferencialnih enačb poenostavljenega modela. Pri vseh analizah so se kot nedvomno boljši izkazali statično točni končni elementi, ki pri osnovni diskretizaciji z enim končnim elementom izkazujejo v splošnem boljše ujemanje z 2D- oz. 3D-modelom. Rezultati izvedenih analiz tudi kažejo, da smo z vpeljavo prečnega pomika kot dodatne prostostne stopnje na lokaciji razpoke pri uklonski in dinamični analizi pri vseh poenostavljenih modelih dobili bistveno hitrejšo konvergenco rezultatov. S tem smo dosegli najpomembnejši cilj, saj bodo novi končni elementi, poleg aplikacije za klasično linearno kot tudi nelinearno analizo odziva na znano oz. s predpisi definirano (npr. v potresnem inženirstvu) obtežbo, omogočali hitrejšo in s tem učinkovitejšo izvedbo inverzne identifikacije razpokanih linijskih konstrukcij z linearno spreminjajočimi prerezi. Dodatno smo uporabnost in učinkovitost univerzalnih končnih elementov prikazali na dveh inženirsko zahtevnejših primerih s področja gradbeništva. Na področju razvoja inovativnega železniškega praga so se predlagani končni elementi za analize vpliva popuščanja zvarov v primerjavi s standardnimi končnimi elementi izkazali kot uspešnejši. S tem primerom smo potrdili, da lahko predlagane končne elemente namesto za modeliranje razpok uspešno uporabimo tudi za ostale nezveznosti zasukov. V drugem primeru pa smo z uporabo predlaganih končnih elementov in nelinearno definicijo rotacijske vzmeti izvedli nelinearno statično potisno analizo armirano betonskega nosilca, ki izkazuje dobro ujemanje rezultatov poenostavljenega modela z eksperimentom.
Ključne besede: upogib nosilca, prečna razpoka, metoda končnih elementov, trivozliščni končni element, matematični model, linearno spreminjanje dimenzij, pravokotni prerez, statična analiza, dinamična analiza, uklonska analiza, nelinearna potisna analiza
Objavljeno: 15.06.2021; Ogledov: 178; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (9,72 MB)

2.
Poenostavljena potisna analiza konstrukcij visokogradnje s spletno verzijo programa NEAVEK
Helena Pavlin, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se ukvarja z nelinearno potisno analizo, ki je že dolgo uveljavljena metoda pri simulaciji nelinearnega obnašanja konstrukcij pri horizontalni obtežbi. Najprej so študirane in prikazane teoretične osnove programa EAVEK, ki omogoča elastično dinamično analizo konstrukcij visokogradnje. Sledi povzetek osnovnih principov poenostavljene nelinearne potisne analize spletnega programa NEAVEK. Na računskem primeru enostavne enoetažne AB stenaste konstrukcije so prikazani osnovni koraki v poenostavljeni potisni analizi in določitev potisne krivulje. V osrednjem delu magistrskega dela je analizirana 12-etažna AB stenasto-skeletna konstrukcija, ki je tlorisno zasnovana kot pravokotnik z gabariti 17,60 x 12,60 m in je locirana v Mariboru. Rezultati nelinearne potisne analize, ki so bili dobljeni s spletno verzijo programa NEAVEK, so bili preverjeni s komercialnim programom za analizo konstrukcij SAP2000. Primerjava rezultatov je pokazala, da obe analizi kažeta na podobno obnašanje konstrukcije. Na nekoliko večjo utrditev celotne konstrukcije kažejo rezultati programa SAP2000, kar pa je posledica različnih računskih modelov v obeh programih in postopnega plastificiranja posameznih konstrukcijskih elementov v okvirih in na stiku s steno, ki ga upošteva program SAP2000. Dobljeni zaključki kažejo, da poenostavljena potisna analiza s spletno verzijo programa NEAVEK, kljub poenostavitvam in nekaterim omejitvam, omogoča realen prikaz nelinearnega potresnega odziva konstrukcij visokogradnje in je zato primerno ter učinkovito orodje za modeliranje osnovnega neelastičnega obnašanja konstrukcij pri potresni obtežbi.
Ključne besede: program NEAVEK, konstrukcije visokogradnje, potisna analiza, dinamična analiza, utrditev konstrukcije
Objavljeno: 24.12.2020; Ogledov: 195; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (7,35 MB)

3.
Potresno inženirstvo
Matjaž Skrinar, Denis Imamović, 2020

Opis: Potresno inženirstvo je - kljub temu, da gre za relativno mlado področje - področje, ki se zelo intenzivno razvija, hkrati pa je to tudi zelo obsežno področje. Zato so v delu obravnavane samo analize konstrukcij stavb, s poudarkom na določitvi velikosti in porazdelitve potresnega vpliva ter osnovne kontrole, vezane na potresno inženirstvo, brez detajlnih kontrol, vezanih na konstruiranje posameznih materialov. Zavestni razlog za takšno namerno omejitev gradivo je dejstvo, da je to delo namenjeno študentom, ki se s temi problemi srečajo prvič. Zato so postopki reševanja nalog prikazani na t.i. »peš« način, brez uporabe avtomatizirane programske opreme (izjema so le računi lastnih frekvenc in lastnih vektorjev), saj je bilo osnovno vodilo priprave tega gradiva želja »prisiliti« študente v dobro poznavanje postopkov, ne pa precej površna uporaba računalniške programske opreme za analizo teh problemov. Tako to delo v 10 zgledih, ki predstavljajo dejanske izpitne naloge (nekatere tudi nekoliko razširjene), pokriva osnovni spekter vsebine omenjenega predmeta.
Ključne besede: potresno inženirstvo, potresni vpliv, določitev vodoravne sile, ravninske linijske konstrukcije, porazdelitev potresnega vpliva, analiza etažnih pomikov
Objavljeno: 03.09.2020; Ogledov: 222; Prenosov: 34
URL Povezava na datoteko

4.
Izdelava grafičnega vmesnika za spletni eavek
Mitja Ribič, 2019, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomskega dela je bil razvit grafični vmesnik za program Spletni EAVEK, ki omogoča različnim uporabnikom kontrolo pravilnosti podatkov računskega modela pri analizi konstrukcij visokogradnje. Za ta namen je bilo treba sintetizirati znanja s področja dinamike gradbenih konstrukcij in računalniškega programiranja. Ključni funkciji izdelanega grafičnega vmesnika sta kontrola pravilnosti vhodnih podatkov obstoječih računskih modelov, zapisanih v datotekah ASCII, in pomoč pri pripravi vhodnih podatkov novih računskih modelov konstrukcij. Osnovni program za analizo je pri tem ostal nespremenjen. Za programiranje je bil uporabljen programski jezik Python, pri tem pa so bile uporabljene obstoječe grafične knjižnice. Izdelani grafični vmesnik je preprost za uporabo, obstoječemu in deloma zastarelemu programu EAVEK pa omogoča učinkovito uporabo tudi v današnjem času.
Ključne besede: EAVEK, makroelementi, dinamična analiza, potresna analiza, grafični vmesniki
Objavljeno: 04.07.2019; Ogledov: 703; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

5.
Matematični modeli sodobne enodružinske hiše
Tomaž Stepanič, 2017, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu ocenjujemo uporabnost oziroma zanesljivost procesov avtomatizacije tehnologije BIM na področju priprave različnih matematičnih modelov za potrebe statične oziroma dinamične analize. V prvem delu je prikazana priprava arhitekturnega modela, ki je osnova nadaljnjemu delu. Sledi priprava ustreznih modelov za oceno statične analize in ugotavljanje prednosti oziroma slabosti, ki jih prinaša projektiranje s tehnologijo BIM. V tretjem delu ocenjujemo zanesljivost rezultatov potresnih sil, pridobljenih z analizo BIM modela.
Ključne besede: BIM, statična analiza, dinamična analiza, arhitekturni model, potresne sile, gradbeništvo
Objavljeno: 01.12.2017; Ogledov: 1015; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (5,12 MB)

6.
PRIMERJAVA REZULTATOV METODE Z VODORAVNIMI SILAMI Z REZULTATI MODALNE ANALIZE S SPEKTRI ODZIVA
Denis Imamović, 2011, diplomsko delo

Opis: Za zagotovitev potresne varnosti konstrukcije je potrebno določiti maksimalne projektne obremenitve konstrukcije v skladu s predpisom. Standard EN 1998-1:2006 pri analizi konstrukcije dovoljuje poenostavitve, ki so odvisne od tlorisne pravilnosti konstrukcije, in od pravilnosti konstrukcije po višini. Za konstrukcije, ki so pravilne po višini, je dovoljeno uporabiti metodo z vodoravnimi silami. Pri konstrukcijah, ki ne izpolnjujejo pogojev za pravilnost po višini, je potrebno uporabiti zahtevnejšo modalno analizo s spektri odziva. Čeprav ta metoda za konstrukcije pravilne po višini ni obvezna, jo je za take konstrukcije vseeno dovoljeno uporabiti namesto metode z vodoravnimi silami. Bistvo diplomskega dela je primerjava rezultatov metode z vodoravnimi silami in modalne analize s spektri odziva za izračun potresnih vplivov konstrukcije, ki je pravilna po višini. Za izbrano obravnavano konstrukcijo, pravilno tudi v tlorisu, smo tako na osnovi ravninskih modelov z obema metodama izračunali velikosti projektnih potresnih sil, ter pripadajoči horizontalni etažni pomiki. Tako smo ugotovili smiselnost uporabe metode modalne analize s spektri odziva pri konstrukcijah, pravilnih po višini. Primerjava rezultatov obeh metod je pokazala, da izračunane vrednosti opazno variirajo z izbiro metode.
Ključne besede: potresna analiza, prostostne stopnje, pravilnost po višini, dinamični model, Evrokod 8, masa in togost konstrukcije, lastne frekvence, nihajni časi, elastični spekter odziva, metoda z vodoravnimi silami, modalna analiza s spektri odziva
Objavljeno: 24.01.2012; Ogledov: 3204; Prenosov: 592
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici