Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomski nalogi je raziskan PLES V SLOVENSKEM LJUDSKEM IZROČILU. V teoretičnem delu je najprej opisano slovensko ljudsko izročilo in kaj to sploh je ter pomen njegovega ohranjanja. Nato je slovensko ljudsko izročilo razdeljeno na ljudsko glasbo, ljudski ples, ljudske igre, šege in navade ter ustno izročilo. Vsako področje slovenskega ljudskega izročila je opisano posebej, saj so vsa področja močno povezana s plesom. Na koncu je dodan še intervju s 85-letno gospo, o njenih spominih na dogodke, ki se jih z veseljem spominja, saj so se zraven težkega dela veliko veselili, peli in plesali. Ples je nedeljiv del ljudskega izročila, toda v primerjavi z drugimi izročili je zapisov, ki obravnavajo samo ples, relativno malo. Velikokrat lahko sklepamo, da je bil ples prepleten s petjem, besedilom, šegami. Zato je v diplomskem delu obravnavan ples v kontekstu celotnega ljudskega izročila in uporabljeni so tudi avtorji iz drugih področij. Ples je v ljudskem izročilu močno prepleten z glasbo, pripovedjo, igrami, vražami in ga je zato potrebno obravnavati celostno v povezavi s tem.
Ključne besede: ljudski ples, ljudsko izročilo, ples v ljudskem izročilu, ljudska glasba, šege in navade, ustno izročilo
Objavljeno v DKUM: 09.09.2022; Ogledov: 670; Prenosov: 119
Celotno besedilo (2,01 MB)

Opis: Diplomsko delo z naslovom Razlike med ustvarjanjem plesne dramatizacije z naslovom Pikapolonica v vrtcu in osnovni šoli obsega teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je poudarek na gibanju in plesu, ustvarjanju in improviziranju, psihofizičnem razvoju otrok, razvoju plesnosti, pomenu glasbe v plesu ter vlogi odraslega – vzgojitelja. V empiričnem delu so opazovane razlike med 6- in 7-letniki v ustvarjanju plesne dramatizacije. V raziskovalni vzorec je bilo vključenih 14 otrok. Izbrani otroci so obiskovali vrtec Ptuj in osnovno šolo Angela Besednjaka Maribor. V določenem časovnem obdobju so otroci ustvarjali plesno dramatizacijo ob glasbi. Nudena jim je bila možnost lastne improvizacije in domišljije pri izvajanju plesa. V raziskovalnih vprašanjih pa so izpostavljene razlike v doživljanju zgodbe, doživljanju glasbe, improvizaciji gibalnih motivov, medsebojnem sodelovanju v skupini, motivaciji v fazi urjenja, gibalnih zmožnostih otrok, ki vplivajo na bogastvo gibalnih motivov, ter razlike v pristnosti izvajanja končnega nastopa. Poleg opazovanja so uporabljene tudi ocenjevalne liste ter tako analizirane razlike med skupinama pri nastajanju njihove plesne dramatizacije. Izpeljane so ugotovitve, da v večini segmentov plesnega ustvarjanja obstajajo razlike med 6- in 7-letniki, v nekaterih segmentih pa razlik ni.
Ključne besede: ustvarjanje, improvizacija, gibanje, ples, glasba, vloga vzgojitelja, psihofizični razvoj
Objavljeno v DKUM: 05.02.2021; Ogledov: 904; Prenosov: 39
Celotno besedilo (958,80 KB)

Opis: Diplomska naloga sestoji iz treh delov. Prvi del je teoretični, kjer je opisana zgodovina plesa ter njegova definicija. Dotaknili smo se tudi nacionalnega dokumenta, ki je podlaga za načrtovanje dejavnosti v vrtcu, in sicer Kurikuluma za vrtce. Opisali smo, kako je v pomoč vzgojiteljem pri načrtovanju plesnih dejavnosti in navedli različne cilje, načela, metode in oblike dela, na katere se opirajo vzgojitelji, da so dejavnosti raznolike in privlačne za otroke. V empiričnem delu smo se osredotočili na mnenja študentov o pripravi nastopov iz didaktike plesne vzgoje. Nastope, ki so jih študentje izvedli v štirih enotah mariborskih vrtcev, je ocenila nosilka predmeta. Priprave na nastope so bile za nekatere študente lažje, za druge malo težje. O njihovih občutkih pred pripravo, med samo pripravo in po nastopu smo jih povprašali v anketi, ki so jo izpolnili nekaj dni po nastopu. Preverili smo, kako pomembna je bila tema, ki so si jo izbrali za nastop, in kakšno vlogo je igralo predznanje, ki so ga imeli, preden so se srečali z didaktiko plesne vzgoje. Praktični del diplomske naloge je sestavljen iz dnevniških zapisov ob pripravah na nastop pri študentih, ki so potrebovali kakršno koli pomoč v procesu priprav. Za izdelavo diplomske naloge smo uporabili vzorec 60 študentov predšolske vzgoje, ki so nastope opravljali v študijskem letu 2017/18. Pri raziskovanju smo uporabili tehniko opazovanja in dnevniškega zapisa, anketo ter preučevanje literature.
Ključne besede: Izobraževanje, nastop, predšolski otroci, študentje, ustvarjalnost
Objavljeno v DKUM: 27.10.2020; Ogledov: 728; Prenosov: 107
Celotno besedilo (1,40 MB)

Opis: Preučili smo dejavnosti, ki obkrožajo dan otrok 2. starostne skupine določenega vrtca. V teoretičnem delu smo razčlenili ples, ki vključuje plesne spodbude ter plesno ustvarjalnost. Opisali smo celosten razvoj otrok ob plesnih dejavnostih ter oblike plesne vzgoje v predšolskem obdobju. Namen diplomskega dela je bil preučiti tiste dejavnosti, ki oblikujejo otrokov dan, in pri njih upoštevati otrokove zamisli ter spodbujati njegovo gibalno domišljijo. V praktičnem delu smo v obdobju nekaj mesecev izvedli osem načrtovanih plesnih ustvarjanj, ki so izvirala iz otrokovih vsakodnevnih aktivnosti; te smo poustvarili z improviziranim plesnim ustvarjanjem otrok. Ob koncu vsakega plesnega ustvarjanja smo pripravili končni zapis plesa. Z njihovo analizo smo prišli do končnih rezultatov in spoznanj. Zanimala nas je otrokova plesna ustvarjalnost glede na spol, starost, glasbeno zvrst in temo plesnega ustvarjanja. Ugotovili smo, da so bili otroci ob določenih plesnih temah izjemno plesno ustvarjalni, saj so nekatere želeli izvajati večkrat, spet druge le enkrat. Na otroke je zelo vplivala izbira glasbene zvrsti, prav tako smo opazili razlike v starosti in spolu glede na določeno plesno temo. Vseh osem plesnih ustvarjanj smo izvedli v celoti.
Ključne besede: plesna ustvarjalnost, načrtovanje, 2. starostno obdobje, plesna spodbuda, vzgojitelj
Objavljeno v DKUM: 27.07.2020; Ogledov: 864; Prenosov: 103
Celotno besedilo (1,29 MB)

Opis: V diplomskem delu smo preučili plesno dramatizacijo na predšolski stopnji. V teoretičnem delu smo razčlenili plesno dramatizacijo in opisali vpliv na otrokov razvoj posameznih področij, ki jih plesna dramatizacija vključuje. Plesna dramatizacija vključuje ples, gibanje, glasbo, gledališko vzgojo in čustva. Ravno zaradi svoje dovršenosti in pestrosti pozitivno vpliva na celostni razvoj otrok na predšolski stopnji. Namen diplomskega dela je uprizoriti plesno dramatizacijo na predšolski stopnji, zato smo se v teoretičnem delu dotaknili tudi načrtovanja vzgojnega dela v vrtcu in vodenja vzgojitelja. Preučili smo vzgojno delo na predšolski stopnji, na področju umetnosti in plesa. Opisali smo, kako pomembno je vzgojiteljevo kvalitetno vodenje, empatičnost, strokovnost ter prilagodljivost glede na vzdušje v skupini, ki jo vodi. V praktičnem delu smo z enomesečnim načrtovanjem in izvedbo dali otrokom možnost, da so spoznali čarobnost plesnega gibanja, glasbe, pravljice in emocij – vsega združenega skupaj. Spraševali smo se o odzivu otrok na plesno dramatizacijo in učinku glasbe, ki smo jo predvajali ob izvajanju plesne dramatizacije. Zanimalo nas je tudi, če otroci prepoznajo vloge na osnovi plesnih gibov, če prepoznajo glasbene motive ter na kakšen način izražajo zanimanje za plesno dramatizacijo. Praktični del vsebuje pet priprav in evalvacij, kako smo otroke pripravili na plesno dramatizacijo ter štiri priprave in evalvacije, kako smo izvedli plesne dramatizacije po zgodbi Žabec se boji od avtorja Maxa Velthuijsa.
Ključne besede: plesna dramatizacija, predšolska stopnja, ples, vodenje vzgojitelja, načrtovanje, uprizoritev
Objavljeno v DKUM: 18.09.2019; Ogledov: 1007; Prenosov: 165
Celotno besedilo (2,60 MB)