| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 107
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Znamenitosti mesta Slovenj Gradec kot spodbuda za plesno ustvarjanje
Brigita Stopar, 2021, diplomsko delo

Opis: Projektno delo postaja vedno bolj pogosta dejavnost v naših vrtcih. Omogoča drugačno delo v odnosih do drugih ljudi, spoznavanju širše okolice in drugih dejavnosti izven vrtca. Pri uresničitvi tega interesa je najpomembnejši otrok kot posameznik, starši in nenazadnje tudi vzgojiteljev interes, da celotno projektno delo organizira. V tem procesu je potrebnih več različnih ljudi, ki širijo otrokovo osebnost, socialno okolje in vedoželjnost. Pri projektnem delu se otrok uči, pridobi nove izkušnje, znanja in spoznanja o širši okolici. Namen našega projektnega dela je otrokom predstaviti naše mesto Slovenj Gradec, kjer smo v ospredje postavili ples in plesne dejavnosti. Prvi del diplomske naloge zajema teoretični del, kjer so podrobno opisane znamenitosti mesta.. V drugem delu je na kratko predstavljen empirični del diplomske naloge, ker je bil naš glavni cilj otroke seznaniti z mestom v katerem živijo. Poudarek smo dali na nekaj znamenitostih mesta, ki nosijo bogato zgodovinsko zgodbo. V tretjem delu pa so opisane in predstavljene dejavnosti, ki smo jih izvajali skozi projektni mesec. Osredotočili smo se na znamenitosti gradu Rotenturn, medičarstvo in svečarstvo Perger ter glasbeno šolo Huga Wolfa. Celotni projekt se je izvajal v mestu Slovenj Gradec, kjer je tudi matični vrtec. Naše projektno delo temelji na teoriji projektnega dela, zato si sledi po naslednjih etapah: pobuda, skiciranje projekta, načrtovanje, izvajanje in sklepni del.
Ključne besede: Projektno učno delo, mesto Slovenj Gradec, znamenitosti mesta, ples, plesna vzgoja.
Objavljeno: 22.07.2021; Ogledov: 179; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

2.
RAZLIKE MED USTVARJANJEM PLESNE DRAMATIZACIJE Z NASLOVOM PIKAPOLONICA V VRTCU IN OSNOVNI ŠOLI
Nina Sok, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Razlike med ustvarjanjem plesne dramatizacije z naslovom Pikapolonica v vrtcu in osnovni šoli obsega teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je poudarek na gibanju in plesu, ustvarjanju in improviziranju, psihofizičnem razvoju otrok, razvoju plesnosti, pomenu glasbe v plesu ter vlogi odraslega – vzgojitelja. V empiričnem delu so opazovane razlike med 6- in 7-letniki v ustvarjanju plesne dramatizacije. V raziskovalni vzorec je bilo vključenih 14 otrok. Izbrani otroci so obiskovali vrtec Ptuj in osnovno šolo Angela Besednjaka Maribor. V določenem časovnem obdobju so otroci ustvarjali plesno dramatizacijo ob glasbi. Nudena jim je bila možnost lastne improvizacije in domišljije pri izvajanju plesa. V raziskovalnih vprašanjih pa so izpostavljene razlike v doživljanju zgodbe, doživljanju glasbe, improvizaciji gibalnih motivov, medsebojnem sodelovanju v skupini, motivaciji v fazi urjenja, gibalnih zmožnostih otrok, ki vplivajo na bogastvo gibalnih motivov, ter razlike v pristnosti izvajanja končnega nastopa. Poleg opazovanja so uporabljene tudi ocenjevalne liste ter tako analizirane razlike med skupinama pri nastajanju njihove plesne dramatizacije. Izpeljane so ugotovitve, da v večini segmentov plesnega ustvarjanja obstajajo razlike med 6- in 7-letniki, v nekaterih segmentih pa razlik ni.
Ključne besede: ustvarjanje, improvizacija, gibanje, ples, glasba, vloga vzgojitelja, psihofizični razvoj
Objavljeno: 05.02.2021; Ogledov: 117; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (958,80 KB)

3.
PLESNA ŠOLA MIRO NOVA GORICA
Monika Zajšek, 2010, diplomsko delo

Opis: V prvem delu diplomskega dela je na kratko predstavljena zgodovina goriške pokrajine, osvoboditev Gorice, nastanek mesta Nova Gorica, njegove kulturne in naravne znamenitosti. Navedeni so prvi utrinki plesa, ki so se začeli pojavljati že pred prvo svetovno vojno. Opisane so večje folklorne skupine, omenjene v obdobju, ko današnja meja še ni bila določena. V teoretičnem delu je podrobneje predstavljena Plesna šola Miro, in sicer s poudarkom na dejavnostih za predšolske otroke. V obliki pisnih priprav so predstavljeni nekateri otroški plesi oziroma koreografije. V nadaljevanju so na kratko povzete osnovne značilnosti gibanja, gibalnega ustvarjanja otrok, plesa in plesnih dejavnosti, na kratko je predstavljen pomen igre za otroka ter vloge odraslega pri otrokovi igri. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati ankete, v kateri so sodelovali starši otrok, ki so vpisani v Plesno šolo Miro. Anketiranci so na vprašanja odgovarjali po principu Likertove lestvice.
Ključne besede: Nova Gorica, predšolski otrok, Plesna šola Miro, ples, plesnost, gibanje, igra
Objavljeno: 26.11.2020; Ogledov: 182; Prenosov: 0

4.
Priprava študentov na nastope iz didaktike plesne vzgoje
Tamara Pušnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga sestoji iz treh delov. Prvi del je teoretični, kjer je opisana zgodovina plesa ter njegova definicija. Dotaknili smo se tudi nacionalnega dokumenta, ki je podlaga za načrtovanje dejavnosti v vrtcu, in sicer Kurikuluma za vrtce. Opisali smo, kako je v pomoč vzgojiteljem pri načrtovanju plesnih dejavnosti in navedli različne cilje, načela, metode in oblike dela, na katere se opirajo vzgojitelji, da so dejavnosti raznolike in privlačne za otroke. V empiričnem delu smo se osredotočili na mnenja študentov o pripravi nastopov iz didaktike plesne vzgoje. Nastope, ki so jih študentje izvedli v štirih enotah mariborskih vrtcev, je ocenila nosilka predmeta. Priprave na nastope so bile za nekatere študente lažje, za druge malo težje. O njihovih občutkih pred pripravo, med samo pripravo in po nastopu smo jih povprašali v anketi, ki so jo izpolnili nekaj dni po nastopu. Preverili smo, kako pomembna je bila tema, ki so si jo izbrali za nastop, in kakšno vlogo je igralo predznanje, ki so ga imeli, preden so se srečali z didaktiko plesne vzgoje. Praktični del diplomske naloge je sestavljen iz dnevniških zapisov ob pripravah na nastop pri študentih, ki so potrebovali kakršno koli pomoč v procesu priprav. Za izdelavo diplomske naloge smo uporabili vzorec 60 študentov predšolske vzgoje, ki so nastope opravljali v študijskem letu 2017/18. Pri raziskovanju smo uporabili tehniko opazovanja in dnevniškega zapisa, anketo ter preučevanje literature.
Ključne besede: Izobraževanje, nastop, predšolski otroci, študentje, ustvarjalnost
Objavljeno: 27.10.2020; Ogledov: 163; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

5.
Prvine klasične plesne tehnike v didaktičnih igrah predšolske vzgoje
Manuela Šabeder, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen zaključnega diplomskega dela z naslovom Prvine klasične plesne tehnike v didaktičnih igrah predšolske vzgoje je raziskati, kako umestiti osnove klasičnega baleta v didaktične igre na področju plesne vzgoje. Diplomsko delo sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo na kratko predstavili zgodovino plesa in baleta ter razvoj baleta. Predstavili smo tudi, kako nastane baletna koreografija. Dotaknili smo se družabnih plesov. Opisali smo tudi razvoj slovenskega baleta in sistem baletnega šolanja v Sloveniji. V empiričnem delu smo pripravili osem priprav z dejavnostmi in cilji. Dejavnosti so temeljile na aktivnostih, povezanih s klasičnim baletom. Vsaka priprava vsebuje evalvacijo. Evalvirali smo na osnovi opazovalnega lista, v katerega smo zapisali ugotovitve izvedenih dejavnosti. V empiričnem delu smo potrdili, da so se otroci z veseljem odzvali na baletno tematiko, ki smo jo ponudili v obliki didaktičnih iger, da so usvojili elemente klasičnega baleta ter da didaktične igre otrokom omogočajo ustvarjalnost.
Ključne besede: klasični balet, predšolski otrok, didaktične igre
Objavljeno: 27.10.2020; Ogledov: 188; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

6.
Vsakdanje otrokove aktivnosti kot spodbuda za plesno ustvarjalnost
Iris Koziker, 2020, diplomsko delo

Opis: Preučili smo dejavnosti, ki obkrožajo dan otrok 2. starostne skupine določenega vrtca. V teoretičnem delu smo razčlenili ples, ki vključuje plesne spodbude ter plesno ustvarjalnost. Opisali smo celosten razvoj otrok ob plesnih dejavnostih ter oblike plesne vzgoje v predšolskem obdobju. Namen diplomskega dela je bil preučiti tiste dejavnosti, ki oblikujejo otrokov dan, in pri njih upoštevati otrokove zamisli ter spodbujati njegovo gibalno domišljijo. V praktičnem delu smo v obdobju nekaj mesecev izvedli osem načrtovanih plesnih ustvarjanj, ki so izvirala iz otrokovih vsakodnevnih aktivnosti; te smo poustvarili z improviziranim plesnim ustvarjanjem otrok. Ob koncu vsakega plesnega ustvarjanja smo pripravili končni zapis plesa. Z njihovo analizo smo prišli do končnih rezultatov in spoznanj. Zanimala nas je otrokova plesna ustvarjalnost glede na spol, starost, glasbeno zvrst in temo plesnega ustvarjanja. Ugotovili smo, da so bili otroci ob določenih plesnih temah izjemno plesno ustvarjalni, saj so nekatere želeli izvajati večkrat, spet druge le enkrat. Na otroke je zelo vplivala izbira glasbene zvrsti, prav tako smo opazili razlike v starosti in spolu glede na določeno plesno temo. Vseh osem plesnih ustvarjanj smo izvedli v celoti.
Ključne besede: plesna ustvarjalnost, načrtovanje, 2. starostno obdobje, plesna spodbuda, vzgojitelj
Objavljeno: 27.07.2020; Ogledov: 234; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

7.
Sodelovanje študentov in otrok pri pripravi plesne dramatizacije
Lea Kolmanič, Sergeja Debelak, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov. V teoretičnem smo najprej opredelili plesno vzgojo v vrtcu, kakšen je pomen in naloga vzgojitelja, vrste plesnih dejavnosti, katere spodbude uporabljamo, kaj sploh plesna dramatizacija je, ustvarjalnost otrok in na koncu skupinsko dinamiko, saj se večina plesnih dejavnosti izvaja v skupini. V empiričnem delu je bil naš namen spremljati ustvarjalni proces v dveh skupinah študentov pri pripravi plesnih dramatizacij z naslovoma Medved išče pestunjo in Bravo putka ter spremljati pripravo otrok na predstavo. V okviru diplomske naloge smo si zastavili dva cilja. Prvi cilj je bila izvedba plesne dramatizacije s strani dveh skupin študentov, drugi pa izvedba plesne dramatizacije skupaj z otroki dveh skupin. Pri pisanju diplomske naloge smo uporabili deskriptivno in primerjalno metodo pedagoškega raziskovanja. Raziskovalni vzorec je zajemal 26 študentov tretjega letnika predšolske vzgoje, ki so obiskovali izbirni predmet plesna dramatizacija v vrtcu, v šolskem letu 2018/19 ter skupini otrok iz vrtca Ivana Glinška Maribor in Borisa Pečeta. Oba cilja smo uspešno realizirali, saj smo študentje v obeh skupinah kljub vsem preprekam uspešno ustvarili in izvedli plesno dramatizacijo. Prav tako smo plesno dramatizacijo približali otrokom in jo skupaj zelo dobro in doživeto izvedli.
Ključne besede: plesna vzgoja, skupinska dinamika, ustvarjalnost, plesna dramatizacija
Objavljeno: 27.07.2020; Ogledov: 289; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

8.
Uprizoritev plesne dramatizacije na predšolski stopnji
Maja Marinčič, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preučili plesno dramatizacijo na predšolski stopnji. V teoretičnem delu smo razčlenili plesno dramatizacijo in opisali vpliv na otrokov razvoj posameznih področij, ki jih plesna dramatizacija vključuje. Plesna dramatizacija vključuje ples, gibanje, glasbo, gledališko vzgojo in čustva. Ravno zaradi svoje dovršenosti in pestrosti pozitivno vpliva na celostni razvoj otrok na predšolski stopnji. Namen diplomskega dela je uprizoriti plesno dramatizacijo na predšolski stopnji, zato smo se v teoretičnem delu dotaknili tudi načrtovanja vzgojnega dela v vrtcu in vodenja vzgojitelja. Preučili smo vzgojno delo na predšolski stopnji, na področju umetnosti in plesa. Opisali smo, kako pomembno je vzgojiteljevo kvalitetno vodenje, empatičnost, strokovnost ter prilagodljivost glede na vzdušje v skupini, ki jo vodi. V praktičnem delu smo z enomesečnim načrtovanjem in izvedbo dali otrokom možnost, da so spoznali čarobnost plesnega gibanja, glasbe, pravljice in emocij – vsega združenega skupaj. Spraševali smo se o odzivu otrok na plesno dramatizacijo in učinku glasbe, ki smo jo predvajali ob izvajanju plesne dramatizacije. Zanimalo nas je tudi, če otroci prepoznajo vloge na osnovi plesnih gibov, če prepoznajo glasbene motive ter na kakšen način izražajo zanimanje za plesno dramatizacijo. Praktični del vsebuje pet priprav in evalvacij, kako smo otroke pripravili na plesno dramatizacijo ter štiri priprave in evalvacije, kako smo izvedli plesne dramatizacije po zgodbi Žabec se boji od avtorja Maxa Velthuijsa.
Ključne besede: plesna dramatizacija, predšolska stopnja, ples, vodenje vzgojitelja, načrtovanje, uprizoritev
Objavljeno: 18.09.2019; Ogledov: 418; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (2,60 MB)

9.
LJUBITELJSKI PLESALCI IN NJIHOV ODNOS DO PLESA
Tjaša Pečaver, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo v teoretičnem delu predstavili definicijo plesa, kako se je razvijal skozi stoletja, kako vpliva na človeka in kako sta v plesu pomembna samopodoba in samospoštovanje. Opisali smo tudi ples v interakciji med gibanjem in glasbo. V empirični raziskavi smo anketirali ljubiteljske plesalce swinga iz treh držav: Slovenije, Italije in Hrvaške, saj je bil namen ugotoviti, ali obstajajo razlike v odnosu do plesa teh plesalcev. Anketiranim smo zastavili vprašanja, da smo lahko ugotovili razlike. V vsako državo smo dali dvajset anket. Odgovore smo med seboj primerjali in dobili zanimive rezultate. Glede na to, da smo se osredotočili na to vrsto raziskave, smo v teoretičnem delu predstavili tudi razvoj swing plesa in glasbe, ki ga je spremljala.
Ključne besede: ples, zgodovina, swing ples, swing glasba
Objavljeno: 18.09.2019; Ogledov: 352; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

10.
Umestitev plesa v enomesečno načrtovanje vzgojnega dela pri starosti 1-2 let
Breda Derlink, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo v teoretičnem delu zajema plesno vzgojo v predšolskem obdobju ter opredelitev njenih značilnosti, ciljev in vplivov na otroka. Poglobimo se v gibalno-plesne dejavnosti za otroke prvega starostnega obdobja, predvsem v njihovo načrtovanje, cilje ter navedemo primere teh dejavnosti. Poudarek damo tudi povezovanju plesa z drugimi vzgojnimi področji. Zadnje poglavje teoretičnega dela obsega otrokov razvoj v prvem starostnem obdobju ter vpliv plesa na otrokov celostni razvoj. Praktični del diplomskega dela obsega 8 priprav in evalvacij vzgojnega dela. V dejavnosti je bilo vpetih 14 otrok, 6 deklic in 8 dečkov, starih 1 in 2 leti, ki obiskujejo Vrtec Škofja Loka, enoto Biba. Dejavnosti smo izvajali en mesec in sicer smo imeli 2 nastopa na teden v skupini. V enomesečnem načrtovanju vzgojnega dela smo izbrali dejavnosti, h katerim smo vključili ples oz. smo predvideno dejavnost nadgradili s plesno dejavnostjo. Za cilj smo si zadali, da spodbudimo uporabo plesne vzgoje pri vzgojnem delu v vrtcu. Bistvo je bilo tudi povezati ostala področja s plesom. Ugotovili smo, da ples lahko povežemo z drugimi vzgojnimi področji na različne načine. Zaznali smo tudi pozitiven odnos do plesa pri otrocih pri večkratni izvedbi plesa različnih tem.
Ključne besede: ples v vrtcu, povezovanje vzgojnih področij, plesne dejavnosti, otrokov razvoj, enomesečno načrtovanje. 
Objavljeno: 19.07.2019; Ogledov: 621; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici