| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 349
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Dejavnosti izven učilnice pri predmetu spoznavanje okolja v občini Cerkvenjak
Patricija Kocbek, 2021, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrske naloge smo najprej preučili predmet spoznavanje okolja in cilje predmeta, nato pa smo se osredotočili na izkustveno učenje ter poučevanje izven učilnice. Na kratko smo predstavili kraj Cerkvenjak, za katerega smo predlagali dejavnosti, in poiskali cilje učnega načrta predmeta spoznavanje okolja za učence tretjega razreda, ki bi jih lahko realizirali. Prav tako smo pregledali delovne zvezke izbranih založb z vidika, kako pogosto je predlagano poučevanje izven učilnice, oz. so predlagane dejavnosti z omenjeno izvedbo. Ugotovili smo, da delovni zvezek založbe Rokus Klett vključuje največ nalog, ki jih lahko izvedemo izven učilnice, sledi založba Mladinska knjiga, ki jih vsebuje nekaj manj kot založba Rokus Klett. Pri delovnem zvezku založbe DZS pa smo našli najmanj nalog, ki bi jih lahko izvedli zunaj učilnice. V praktičnem delu smo načrtovali primere dejavnosti izven učilnice za posamezne tematske sklope v 3. razredu osnovne šole pri predmetu spoznavanje okolja v Občini Cerkvenjak. Podrobneje smo prikazali primere dejavnosti na dveh lokacijah pouka izven učilnice. Izbrali smo Muzejsko zbirko Feliksa Rajha in Domačijo Firbas.
Ključne besede: spoznavanje okolja, izkustveno učenje, pouk izven učilnice, dejavnosti
Objavljeno: 13.12.2021; Ogledov: 102; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (4,46 MB)

2.
Formativno spremljanje pri pouku družbe
Katja Potočnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Formativno spremljanje je v zadnjih letih spodbudilo veliko zanimanja, saj poudarja pomen aktivne vloge učenca za izgradnjo kakovostnega in trajnega znanja. S tem namenom smo v magistrski nalogi predstavili pouk formativnega spremljanja pri predmetu družbe v 5. razredu. Naloga je sestavljena iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu magistrske naloge je predstavljen predmet družbe, formativno spremljanje in sodelovalno učenje. V praktičnem delu magistrske naloge je predstavljen konkreten material (učna priprava, pripomočki, didaktične igre) za izvedbo tematskega sklopa zgodovinski razvoj pri predmetu družbe v 5. razredu, ki smo ga oblikovali sami. Uporabnost smo preverili v razredu na eni izmed Savinjskih osnovnih šol. Opažanja in potek pouka smo natančno opisali in predstavili. Ugotovili smo, da so otroci pri obravnavi učne snovi po elementih formativnega spremljanja bolj osredotočeni na delo in bolj motivirani, saj vedo, kaj je njihova naloga in kdaj bodo pri njej uspešni.
Ključne besede: formativno spremljanje, družba, zgodovinski razvoj, 5. razred, učna priprava
Objavljeno: 13.12.2021; Ogledov: 99; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (8,19 MB)

3.
Primeri ekskurzij pri predmetu družba v 4. razredu osnovne šole na območju Prekmurja
Doroteja Horvat, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je predstavljen severovzhodni del Slovenije, tj. Prekmurje. Opisane so njegove naravno- in družbenogeografske značilnosti. Opredeljen je predmet družba in predstavljeni so didaktični načini za izvajanje tega predmeta. Pri tem se naloga osredotoča na način izvajanja, ki učencem omogoča izkušenjsko in aktivno učenje, t. i. ekskurzijo, in ga v teoretičnem delu podrobneje razloži. Glede na to, da se naloga navezuje na domači kraj oz. domačo pokrajino, so med seboj primerjani tudi vzgojno-izobraževalni cilji in vsebine o domačem kraju in domači pokrajini v priročnikih za učitelje različnih založb. V praktičnem delu magistrske naloge sta načrtovani in pripravljeni podrobni učni pripravi za izvajanje ekskurzij na območju Prekmurja za učence četrtih razredov devetletne osnovne šole. Pripravljeni sta ekskurziji grad Grad na Goričkem in gozdna učna pot Tromejnik.
Ključne besede: družba, ekskurzija, domača pokrajina, Prekmurje
Objavljeno: 24.11.2021; Ogledov: 69; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (6,88 MB)

4.
Uporaba učnih sredstev pri predmetu spoznavanje okolja
Valentina Tibaut, 2021, magistrsko delo

Opis: Z magistrskim delom smo želeli raziskati uporabo učnih sredstev pri predmetu spoznavanje okolja. V teoretičnem delu smo proučili učna sredstva in predstavili predmet spoznavanje okolja. Namen empiričnega dela je bil ugotoviti vlogo učnih sredstev pri predmetu spoznavanje okolja. V ta namen smo anketirali 120 razrednih učiteljev, ki poučujejo v 1., 2. ali 3. razredu osnovne šole. V empiričnem delu smo raziskali pogostost uporabe učnih sredstev (vizualnih, avditivnih, avdiovizualnih), pogostost uporabe tekstnih učnih sredstev, pogostost uporabe učbeniških kompletov, razloge za izbiro učbeniških kompletov, pogostost uporabe e-gradiv, pogostost uporabe računalnika pri posameznih tematskih sklopih, pomembnost vključevanja učnih sredstev, zadovoljstvo z opremljenostjo učnih sredstev, morebitno izdelavo učnih sredstev pri predmetu spoznavanje okolja. Ugotovili smo, da učitelji najpogosteje uporabljajo vizualna učna sredstva, prevladuje uporaba fotografij in slik. Najpogostejše uporabljeni tekstni učni pripomočki so delovni zvezek in učbenik. Prevladuje uporaba učbeniškega kompleta Lili in Bine založbe Rokus Klett. Med e-gradivi prevladuje uporaba e-gradiva Lili in Bine. Računalnik kot učno sredstvo pa najpogosteje uporabljajo pri tematskem sklopu Živa bitja. Večina učiteljev zaznava učna sredstva kot zelo pomembna in so zadovoljni z opremljenostjo z učnimi sredstvi.
Ključne besede: učna sredstva, učni pripomočki, predmet spoznavanje okolja, učitelji prvega triletja
Objavljeno: 18.11.2021; Ogledov: 112; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (2,96 MB)

5.
Medkulturna vzgoja na razredni stopnji in medkulturne kompetence bodočih učiteljev
Saša Nemec Tahirović, 2021, magistrsko delo

Opis: Medkulturna vzgoja in izobraževanje učenca razvija v posameznika, ki ohranja svojo kulturno identiteto, hkrati pa spoštuje in se povezuje s pripadniki tuje kulture, razvija svojo splošno medkulturno zmožnost in pridobiva medkulturne kompetence za boljše delovanje v sodobni družbi (Sedmak in Ženko, 2010). Učitelj ima tako pri medkulturni vzgoji in izobraževanju odločilno vlogo. V magistrskem delu predstavljamo empirično raziskavo o medkulturni občutljivosti in posedovanju medkulturnih kompetenc bodočih učiteljev. Raziskava je bila izvedena med 111 študenti Pedagoške fakultete, smeri Razredni pouk v šolskem letu 2020/21. Zanimalo nas je poznavanje in uporaba medkulturnosti in občutljivost vprašanih, vpliv medkulturne vzgoje in izobraževanja, medkulturne kompetence, izobraževanje bodočih učiteljev in dejansko stanje vključevanja teh vsebin v osnovnih šolah ter metode dela. Rezultati raziskave so pokazali da bodoči učitelji v večini razumejo pojem medkulturnost in le tega dojemajo kot sodelovanje med pripadniki različnik kulturnih skupin. Anketirani učitelji so medkulturno občutljivi in se strinjajo, da imata medkulturna vzgoja in izobraževanje velik življenjski vpliv. Iz rezultatov je še razvidno, da anketirani študentje razumejo vlogo medkulturno kompetentnega učitelja in sebe ocenjujejo kot takšne, čeprav se več kot polovica v času študija ni medkulturno izobraževalo. Študentje čutijo potrebo po dodatnem izobraževanju. Študentje prav tako menijo, da se pri predmetih družba in spoznavanje okolja ne zajema dovolj ciljev iz področja medkulturnosti, prav tako pa velika večina ni zaznala obravnave vsebin medkulturnosti v okviru njihovega praktičnega usposabljanja.
Ključne besede: medkulturnost, kompetenca, družba, vzgoja, izobraževanje, osnovna šola
Objavljeno: 17.11.2021; Ogledov: 71; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

6.
Poučevanje na daljavo pri pouku spoznavanja okolja v času epidemije
Valentina Kmetec, 2021, magistrsko delo

Opis: V času epidemije COVID-19 so morali učitelji zaradi zaprtja šol in pojavnosti poučevanja na daljavo nemudoma spremeniti in prilagoditi način svojega dela. Vse pogosteje se je pričelo uveljavljati obrnjeno učenje in poučevanje, katerega glavni element so video razlage - vnaprej posnete učiteljeve razlage, ki jih učenci predelajo samostojno, nato pa se o njihovi vsebini na skupinskih srečanjih pogovorijo z učiteljem. Namen magistrskega dela je bil na osnovi 14 izbranih kriterijev analizirati video razlage, namenjene poučevanju na daljavo pri pouku spoznavanja okolja za 1., 2. in 3. razred osnovne šole. Analizo smo izvedli v mesecih junij in julij 2021. Analizirali smo 178 video razlag. Ugotovili smo, da učitelji v največji meri upoštevajo kriterije o vključevanju spodbujanja/motiviranja učencev za sodelovanje v video razlagah, učnih ciljev, ki so skladni glede na vsebino video razlage in učni načrt, medpredmetnega povezovanja in oblikovanju časovno primernih video razlag glede na artikulacijsko stopnjo. V najmanjši meri so upoštevali kriterije o vključevanju individualizacije/diferenciacije, didaktičnih iger in poskusov/eksperimentov v video razlage, ki bi jih učenci lahko izvajali v domačem okolju.
Ključne besede: Epidemija, poučevanje na daljavo, spoznavanje okolja, video razlage, osnovna šola
Objavljeno: 17.11.2021; Ogledov: 107; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (3,50 MB)

7.
Pedagoška praksa študentov razrednega pouka naosnovnih šolah v času epidemije covid- 19 (sars-cov-2)
Lucija Božnik, 2021, magistrsko delo

Opis: V času epidemije je pouk na vseh osnovnih šolah v Republiki Sloveniji potekal na daljavo, zato so študentje strnjeno pedagoško prakso opravljali na daljavo. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, katere namen je bil pridobiti mnenje študentov glede sodelovanja in odnosa z mentorjem v času prakse na daljavo, načina izvedbe pouka pri predmetih SPO in DRU, ter uporabe metod dela in komunikacije med učenci in učiteljem pri omenjenih predmetih, ter vključenosti študentov in njihovih izkušenj glede prakse na daljavo. V raziskavo so bili zajeti študentje, ki so v študijskem letu 2019/20 obiskovali 4. letnik 1. stopnje študijske smeri Razredni pouk na Univerzi v Mariboru in Univerzi v Ljubljani. Ugotovili smo, da je večina študentov, ki so z mentorjem imeli neformalen odnos, mnenja, da je mentorju bila v pomoč, med študenti, ki so pa z mentorjem imeli formalen odnos, pa je ta delež nižji. Študentje, ki so z mentorjem imeli formalen odnos, so v večji meri pogrešali več komunikacije in več povratnih informacij v primerjavi s tistimi, ki so imeli neformalen odnos. Za večino študentov je praksa na daljavo bila pozitivna izkušnja kar se tiče sodelovanja z mentorjem. Ugotovili smo, da so se študentje obeh fakultet pretežno strinjali s tem, da je praksa na daljavo bila koristna.
Ključne besede: pedagoška praksa, mentorstvo, pouk na daljavo, razredni pouk, epidemija, covid-19 (SARS-CoV-2)
Objavljeno: 16.11.2021; Ogledov: 112; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

8.
Primeri dejavnosti izven učilnice za poučevanje vsebin kulturne dediščine za predšolske otroke in učence prvega triletja v občini slovenska bistrica
Kristina Lipoglav, 2021, magistrsko delo

Opis: Pouk izven učilnice je eden izmed načinov, kjer otrok gradi svoje znanje preko lastne izkušnje. Otrok je v usvajanju znanja ves čas aktiven in z lastno aktivnostjo spoznava nekaj novega. Otrok spoznava novo znanje z vsemi čutili (vid, voh, okus, sluh). Pri takšnem načinu dela otrok pridobiva znanja na vseh področjih razvoja (kognitivnem, socialnem, čustvenem, psihomotoričnem …). Učenci so pri takšnem načinu bolj motivirani in imajo večjo željo po usvajanju nove snovi. Pri poučevanju izven učilnice se šola in učenci povezujejo z lokalnim okoljem, ga spoznavajo ter sprejemajo za svojega. Strinjamo se, da je takšen način poučevanja za učitelja zahtevnejši, prav tako je potrebne več priprave. Na izvajanje pouka izven učilnice vplivajo nepričakovani dejavniki (zaprtje ustanove, slabo vreme …), zato mora biti učitelj dobro organiziran in prilagodljiv novim situacijam. Namen magistrske naloge je predstaviti kulturno dediščino v Slovenski Bistrici in oblikovati dejavnosti izven učilnice, ki bi jih lahko izvajali pri poučevanju vsebin kulturne dediščine. Načrtovali smo dejavnosti za predšolske otroke in dejavnosti za otroke prvega razreda devetletne osnovne šole, ki se lahko izvajajo neposredno na prostoru kulturne dediščine. Dejavnosti smo oblikovali za štiri lokacije, na katerih učenci spoznavajo kulturno dediščino domačega kraja.
Ključne besede: Kulturna dediščina, pouk izven učilnice, predšolski otroci, učenci prve triade, Slovenska Bistrica
Objavljeno: 11.11.2021; Ogledov: 80; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (2,85 MB)

9.
Prevajanje koronaizrazja v slovenskih tiskanih revijah in izdelava trojezičnega glosarja
Polonca Potisk, 2021, magistrsko delo

Opis: Koronapandemija je spodbudila številne spremembe po vsem svetu in s tem tudi vpeljala novo terminologijo. Nastale so nove besede, že uveljavljene besede so dobile novi ali dodaten pomen in številne besede strokovnega izrazja so prešle v splošno izrazje. Magistrsko delo obravnava in analizira prevajanje izrazov, ki so povezani z novim koronavirusom in covid-19, na kratko koronaizrazje, v slovenskih tiskanih revijah Mladina in Global, kjer lahko zasledimo prevode aktualnih strokovnih člankov priznanih svetovnih revij in časopisov, kot Der Spiegel, The Guardian in The New York Times ter s tem nove ali spremenjene izraze. Namen raziskovalnega dela je ugotoviti, če so bili izbrani članki ustrezno prevedeni, katere prevajalske strategije so bile uporabljene in na osnovi raziskovalnega korpusa izdelati trojezični glosar koronaizrazja z iztočnicami v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku. V teoretičnem delu so predstavljene zvrsti slovenskega jezika po Toporišiču (2004), nemške po Löfflerju (1995) in Hoffmannu (2007) ter angleške po M. A. K. Hallidayu (2005), tiskani mediji in nove spletne različice, nato časopisi in revije, iz katerih smo črpali gradivo za prevodno analizo. V nadaljevanju smo opredelili funkcionalistični pristop in teorijo skoposa po Vermeerju (Reiß & Vermeer, 1991), prevajalske strategije po teoretičnih izhodiščih prevodoslovnih avtorjev Vinaya in Darbelneta (1995), Petra Newmarka (2000) in Mone Baker (2011) ter osnove terminologije po Žagar Karer (2011) in Vintar (2008). Nato smo opisali novi koronavirus in covid-19 ter predstavili z njima povezano ustrezno rabo novega izrazja. V empiričnem delu so v okviru raziskovalnega dela primerjana besedila iz izhodiščnega jezika nemških in angleških izvirnikov ter ciljnega jezika slovenskih člankov revij Mladina in Global. Vzporedno je bil iz izluščenega koronaizrazja izdelan trojezični glosar.
Ključne besede: prevajanje, koronaizrazje, prevajalske strategije, tiskani in spletni mediji, izdelava glosarja
Objavljeno: 01.10.2021; Ogledov: 216; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (14,86 MB)

10.
Poškodbe asfaltnih vozišč in določitev stopnje poškodovanosti z uporabo MSI metode - cesta R3-694
Laura Šeligo, 2021, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu je podan predlog sanacije odseka ceste R3-694, ki leži v občini Polzela. Najprej smo podali vizualno oceno o poškodovanosti voziščne konstrukcije, kar smo storili po metodi modificiranega švicarskega indeksa. Po pridobljeni oceni poškodovanosti ter analizi obstoječega stanja, smo predlagali 3 variante sanacije voziščne konstrukcije. Te si sledijo po investicijski zahtevnosti. V varianti 1 smo predlagali popolno zamenjavo voziščne konstrukcije ter predlog ureditve avtobusnih postajališč, križišč, odvodnjavanja ter menjava oziroma dodajanje manjkajoče prometne signalizacije. V varianti 2 smo predlagali preplastitev z ureditvijo odvodnjavanja. Varianta 3 pa obsega samo dela rednega vzdrževanja, kjer bi popravili samo odseke, ki so najbolj poškodovani. Vsi predlogi za sanacijo obstoječe voziščne konstrukcije, so podani po pravilih tehničnih specifikacij ter veljavnih zakonov.
Ključne besede: MSI, voziščna konstrukcija, poškodbe, vzdrževanje, tehnična specifikacija za javne ceste
Objavljeno: 24.09.2021; Ogledov: 234; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (3,05 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici