| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV PODNEBNIH SPREMEMB NA NARAVNE NESREČE NA OBMOČJU SLOVENIJE
Karmen Hozjan, 2015, magistrsko delo

Opis: Podnebne spremembe so tema, ki jo v številnih razpravah slišimo vsakodnevno. Podnebje je že od nekdaj imelo pomemben vpliv na bivalno okolje človeka, na kmetijstvo, turizem ipd. in že od nekdaj smo se morali prilagajati podnebni spremenljivosti. Toliko bolj pa je prilagajanje potrebno zdaj, ko so podnebne spremembe dejstvo sedanjosti in še večja grožnja prihodnosti. Slovenija je reliefno in podnebno zelo raznolika. Na njenem območju se mešajo vplivi alpskega, mediteranskega in panonskega podnebja, kar še dodatno pripomore k večji dovzetnosti za podnebne spremembe. Najpogostejše naravne nesreče, ki so posledica podnebnih sprememb v Sloveniji, so predvsem poplave, neurja s točo in suša. Naravne nesreče vsako leto po svetu terjajo veliko življenj in povzročajo vedno večjo materialno škodo. Pogosto so za to krive podnebne spremembe, ki pripeljejo do nastanka vremensko pogojenih ujm. V zadnjem času je pogostost slednjih še izrazitejša, ogroženost ljudi pa s tem tudi večja. Vsakodnevno smo izpostavljeni naravnim nesrečam in nikoli nismo pred njimi popolnoma varni. Tudi s tega vidika je pomembno, da znamo razbrati stopnjo ogroženosti, ki nam grozi, saj so vremensko pogojene naravne nesreče po Resoluciji o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije najpogostejši dejavnik ogrožanja varnosti državljanov. Vprašanje, kakšno podnebje nas čaka v prihodnosti, si bomo zastavljali tudi v prihodnje. Od tega je namreč v veliki meri odvisna pogostost pojavljanja naravnih nesreč, pa tudi gospodarske, politične, družbene in tehnološke spremembe.
Ključne besede: podnebje, podnebne spremembe, naravne nesreče, suša, poplave, neurja
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 1121; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (6,56 MB)

2.
HUMORNO V POGOVORIH JEZIKOVNIH UDELEŽENCEV, STARIH MED 20 IN 30 LET
Karmen Hozjan, 2015, magistrsko delo

Opis: V vsakdanjih pogovorih ima šaljivo komuniciranje pomembno mesto. Dnevno se srečujemo z najrazličnejšimi ljudmi in z njimi vstopamo v komunikacijske stike. Največ časa najpogosteje namenimo prijateljem, med katerimi poteka najbolj sproščena komunikacija. Za šaljivo komuniciranje je značilno, da je najučinkovitejše prav v sproščenem vzdušju. Težko si predstavljamo, da bi se šalili z neznancem na ulici ali s policistom, ki nas ustavi. V magistrski nalogi smo se ukvarjali z naslednjimi vprašanji: kako pomembni so odnosi med udeleženci komunikacijskega stika za šaljenje, kdaj se šalimo, kako pomembne so okoliščine in ali se lahko šalimo tudi, ko smo jezni. Da lahko sporazumevanje sploh steče, je med udeleženci komunikacijskega stika potrebno upoštevati nekaj »pravil«, t.i. sodelovalno načelo. Sodelovalno načelo je po Griceu osnovno načelo sporočanja. V nalogi smo predstavili tudi njegove maksime ter upoštevanje in kršenje le-teh. Govorci v različnih komunikacijskih okoliščinah ne tvorimo povedi, ampak besedilo, zato smo namenili nekaj pozornosti tudi razlagam besedila in dvogovora, saj je najpogostejša oblika zbranih pogovorov bil prav dvogovor. Osrednji problem magistrskega dela je bil ugotoviti, kaj v jeziku ljudi nasmeji, predstaviti humorne pogovore in analizirati, kaj je tisto, kar izrečeno naredi humorno. Podrobneje smo predstavili verbalni in neverbalni humor in na humorju temelječe teorije, ki so nam v nadaljevanju služile kot izhodišče za analizo zbranih pogovorov. Izhajali smo iz teorije nadrejenosti, teorije neskladja, teorije o humorju na osnovi semantičnega scenarija in splošne teorije verbalnega humorja. Zbrali smo devet pogovorov in predstavili primere verbalnega in neverbalnega humorja. Analize zbranih pogovorov so izhajale iz teoretičnih predpostavk, zato smo na koncu povzeli še, kako se je teorija pokazala na praktičnih primerih in ali so naše zastavljene hipoteze bile potrjena ali ovržene.
Ključne besede: slovenski jezik, besedilo, dvogovor, šaljenje, kramljanje, verbalni in neverbalni humor, načelo sodelovanja, teorije humorja
Objavljeno: 06.10.2015; Ogledov: 624; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

3.
Nivoji podrobnosti
Karmen Hozjan, 2018, diplomsko delo

Opis: Kljub izjemnim napredkom računalniške grafične strojne opreme, stremenje po realističnem upodabljanju v realnem času še vedno obstaja. V diplomski nalogi so preučeni nivoji podrobnosti (angl. level of detail) geometrijskih modelov. V prvem delu so opisani temeljni pojmi, zgodovina, štirje okvirji za upravljanje nivojev podrobnosti ter štiri avtomatizirane metode poenostavljanja geometrijskih modelov. V drugem delu so predstavljeni vtičnik, orodje in objekt LOD, ki jih v okviru nivojev podrobnosti ponuja program Cinema 4D. Tako orodje kot objekt LOD sta testirana na lastnih primerih. Vtičnik in orodji starejših in novejših različic programa so med seboj primerjani.
Ključne besede: nivo podrobnosti, geometrijski model, Cinema 4D
Objavljeno: 09.05.2018; Ogledov: 629; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (3,09 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Vpliv podnebnih sprememb na naravne nesreče na območju Slovenije
Karmen Hozjan, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek obravnava vpliv podnebnih sprememb na naravne nesreče po statističnih regijah v Sloveniji. Predstavili smo rezultate statističnega pregleda in izračunanih trendov, povprečnih temperatur, padavin in vodne bilance, v obdobju zadnjih tridesetih let v Sloveniji, za izbrane meteorološke postaje. V drugem delu smo statistično analizirali posamezne naravne nesreče in kartografske prikaze ocenjene škode, ki so jo povzročale naravne nesreče po statističnih regijah v Sloveniji, v obdobju 2000‒2013.
Ključne besede: Slovenija, podnebje, klimatske spremembe, naravne nesreče, elementarne nesreče
Objavljeno: 16.04.2018; Ogledov: 255; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici