| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 88
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Novo mesto v terezijanski dobi
Jasmina Penca, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Novo mesto v terezijanski dobi predstavlja razvoj Novega mesta od njegove ustanovitve do konca terezijanske dobe. Zaradi sprememb v času vladanja Marije Terezije so na kratko predstavljene tudi njene reforme, ki jih je uveljavila na področju slovenskih dežel. V nalogi so predstavljene transkripcije virov: seznam novomeških obrtnikov ̶ obveznikov obrtniškega davka, in še dva sicer nepopolna seznama tukajšnjega meščanstva. V zgodnjenovoveškem Novem mestu se je večina meščanov ukvarjala z rokodelskimi in živilskimi obrtmi. Sredi 18. stoletja se je največ meščanov preživljalo z usnjarstvom in čevljarstvom, redki posamezniki so se ukvarjali tudi z zdravstvenimi obrtmi. Bilo je tudi več trgovcev, ki so prodajali raznovrstne izdelke. Istočasno so v Novem mestu delovali tudi različni storitveni in uradniški poklici, vendar niso popisali prav vseh. S pomočjo virov, terezijanskih popisov, lahko pridobimo odličen vpogled v poklicno strukturo Novega mesta sredi 18. stoletja.
Ključne besede: Novo mesto, doba Marije Terezije, terezijanske reforme, terezijanski popisi, transkripcija, obrtniki, poklici
Objavljeno v DKUM: 04.05.2023; Ogledov: 279; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (2,66 MB)

2.
Ideja svobode v zgodnjem novem veku v luči družbenih sprememb : magistrsko delo
Miha Ambrožič, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava razvoj ideje svobode skozi čas, pri čemer se osredotoča na obdobje renesanse, natančneje na obdobje od leta 1350 oz. 1400 do leta 1600 v zahodni Evropi. Ob tem se sprašuje, kako so ključni družbeni procesi vplivali na razvoj svobode ter kako se je svoboda kazala med različnimi družbenimi sloji in zlasti med različnimi območji Evrope. V prvem delu so predstavljeni začetki svobode kot koncepta in njen razvoj do poznega srednjega veka oz. do 14. stol. V nadaljevanju so opisani tako družbeni premiki, pogojeni s spremembami v okolju in naravnimi nesrečami, kot ekonomske spremembe in procesi, ki so bili pomembni za širjenje ideje. Zatem so predstavljeni ključni humanistični in protestantski misleci ter gibanji na splošno, predvsem skozi prizmo razumevanja in pomena za svobodo. Nazadnje je prikazan pomen Novega sveta in vzpona suženjstva za idejo svobode. Razvoj omenjene ideje je bil večplasten proces, pri čemer so bile velikanske razlike v razumevanju svobode. Svoboda je imela močne temelje v preteklih obdobjih in je obenem zelo vplivala na prihodnost.
Ključne besede: zgodnji novi vek, renesansa, svoboda, zgodovina idej, humanizem, reformacija, suženjstvo
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 598; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

3.
Zgodovinska ozadja naročil baročne oltarne opreme cerkva v Cezanjevcih in na Stari Gori : magistrsko delo
Jure Donša, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo analizira zgodovinska ozadja in okoliščine naročil baročne oltarne opreme v dveh novogradnjah zadnje tretjine 17. stoletja: nekdanji podružnični cerkvi sv. Roka in Boštjana v Cezanjevcih v župniji sv. Janeza Krstnika v Ljutomeru in sv. Duha na Stari Gori v župniji sv. Jurija v Svetem Juriju ob Ščavnici. Na podlagi že znanih in novo odkritih arhivskih virov, ikonološke in slogovne analize posameznih kosov opreme (oltarnih slik, kipov in ornamentike) podaja teze o naročnikih. Slogovne značilnosti oltarnih nastavkov, njihova vsebina ter njihovo stanje ohranjenosti so obravnavani z vidika konkretnih dogodkov in okoliščin, mdr. epidemije kuge, vpadov Krucev, prenosov in prenov opreme, življenjskih okoliščin naročnikov itd. Z arhivskim gradivom in novimi genealoškimi podatki o odvetnikih obeh cerkva, baronov Mauerburgov in grofov Wildensteinov, so podkrepljene teze o vlogi plemiških cerkvenih odvetnikov pri naročilih posameznih oltarjev. Izpostavljeni so posamezni člani obeh rodbin, ki so najverjetneje prispevali naročila. Slogovna analiza oltarjev, opravljena v nalogi, razkriva glede na prostor relativno visoko kvaliteto, pri čemer lahko izpostavimo povezave s produkcijo v Gradcu. Analizirani so naslovni svetniki in nabor svetniških figur na vseh novih baročnih oltarjih v obeh novogradnjah. Za izbor svetnikov je ugotovljeno, da odraža tako za regijo in čas značilne svetniške kulte, najverjetneje pa tudi specifične osebne priprošnje naročnikov.
Ključne besede: Cezanjevci, Stara Gora, Štajerska, barok, oltarna oprema, patrociniji, naročništvo, plemstvo, kuga, grofje Wildenstein, baroni Mauerburg
Objavljeno v DKUM: 03.10.2022; Ogledov: 761; Prenosov: 292
.pdf Celotno besedilo (33,52 MB)

4.
Škotska od reformacije do revolucije s posebnim ozirom na položaj žensk : magistrsko delo
Veronika Kos, 2022, magistrsko delo

Opis: Škotska zgodovina v primerjavi z angleško preteklostjo, ki je javnosti dokaj dobro poznana, praviloma ostaja v senci. Poglobitev v zgodovino Škotske (gel. Alba) razkrije, da je obravnava njene preteklosti vse prej kot enostavna in nezanimiva. Vsebina magistrskega dela se omejuje na Škotsko kraljestvo v burnem obdobju zgodnjega novega veka, natančneje na obdobje od pojava reformacije do t. i. slavne revolucije (angl. Glorious Revolution). Prostor takratne Škotske sta močno zaznamovala vladanje dveh mladoletnih vladarjev ter posledično dogajanje na področju notranje in zunanje politike. Prišlo je do pojava in uveljavitve novih verskih pogledov, do tesnejšega navezovanja na Angleško kraljestvo oz. podrejanja temu, čeprav je Škotska v predhodnih stoletjih seveda sooblikovala dogajanje in pomembno vplivala na razplet dogodkov na Britanskem otočju,do hitre menjave političnih sistemov itd. Vsi ti dogodki so sprožili vrsto konfliktov, posledice pa so pustili tudi na tedanji škotski družbi. Posebna pozornost je posvečena zlasti tematiki, ki je dolgo časa ostajala na obrobju znanstvenega raziskovanja, tj. položaj in vloga žensk na Škotskem v zgodnjem novem veku.
Ključne besede: zgodovina Škotske, dinastija Stuart, vojna treh kraljestev, položaj žensk, (proti)čarovniški procesi
Objavljeno v DKUM: 03.08.2022; Ogledov: 506; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

5.
Zemljiški gospostvi Legen in Rotenturn ter župnija Sveti Martin v Šmartnem pri Slovenj Gradcu v popisu podložnih hiš 1754 : magistrsko delo
Ivo Polenik Dvornik, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Zemljiški gospostvi Legen in Rotenturn ter župnija Sveti Martin v Šmartnem pri Slovenj Gradcu v popisu podložnih hiš 1754 temelji na transliteraciji, analizi in sintezi popisa podložnih hiš teh treh zemljiških posesti. Popis iz leta 1754 se je omejil na seznam naseljenih hiš in hišnih gospodarjev in ne predstavlja ljudskega štetja v današnjem smislu besede, pa tudi ne golega popisa hiš, temveč seznam družinskih skupnosti in kmečkih gospodarstev z imeni družinskih poglavarjev in z oznakami njihovih poklicev. Pri meščanih in tržanih ločimo ljudi s poklicem (obrtnik) in brez poklica (posestnik) ter še v kraju živeče ljudi brez meščanskega statusa in brez poklica, (kočarji in gostači) ki so živeli v najeti hiši ali koči. Pri podložnem kmečkem prebivalstvu pa ločimo: četrtinski kmet, polovični kmet, tričetrtinski kmet, cel kmet ter ljudi brez kmetije (kočarji, gostači, vinogradniški kočarji in viničarji). Popis je bil izveden v okviru predvidene davčne reforme na zahtevo vladarice Marije Terezije. Izvajale so ga posamezne župnije in zemljiška gospostva. Na začetku magistrskega dela je predstavljena zgodovina zemljiškega gospostva Legen in Rotenturn ter župnije sv. Martina v Šmartnem pri Slovenj Gradcu do sredine 18. stoletja. Nato sledi transliteracija, analiza in sinteza popisa teh treh enot. V njih popisani podložniki so bili prav tedaj lastniki oziroma imetniki posamezne podložne kmečke ali nekmečke zemljiške posesti v sklopu posestnih uradov. Takšen popis nam predstavlja zanimiv vpogled v socialno in statusno strukturo prebivalstva sredi 18. stoletja.
Ključne besede: zemljiško gospostvo Legen, zemljiško gospostvo Rotenturn, župnijsko gospostvo sv. Martina v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, transliteracija, terezijanski popis hiš 1754.
Objavljeno v DKUM: 15.04.2022; Ogledov: 654; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (9,69 MB)

6.
Genealogija rodbine Herberstein s posebnim poudarkom na spodnještajerskih vejah
Matjaž Grahornik, 2021, doktorska disertacija

Opis: Disertacija obravnava celoten rodovnik rodbine Herberstein. Prastari vzhodnoštajerski plemiški rodbini Herberstein lahko v virih sledimo od konca 13. stoletja. Njen začetnik Oto iz Hartberga je bil iz rodu Aflenških. Ob zakupu stubenberškega fevda utrdbe Herberstein se je leta 1290 poimenoval po Hartbergu, leta 1320 pa prvič po utrdbi Herberstein. Čeprav je kot lastnik Herbersteina z gospostvom razpolagal svobodno, so bili on in njegovi nasledniki še dve stoletji vazali gospodov Stubenbergov. Ob njih so Herbersteini pozneje služili še gospodom Ptujskim, salzburški nadškofiji ter škofijam v Seckauu, Krki in Bambergu. Vojaška služba jim je postopoma prinesla ugled, tako da so začeli od 15. stoletja služiti deželnim knezom, sprva notranjeavstrijskemu vojvodi Ernestu Habsburškemu. S Friderikom III. so pričeli služiti cesarju. Pod okriljem Habsburžanov so počasi prevzemali pomembne naloge ter službe v deželni upravi, vojski in diplomaciji, kar jim je poleg večjega ugleda prineslo materialno gotovost, ki je bila temelj njihove poznejše moči. Herbersteini so Habsburžanom ostali zvesti do konca monarhije. Njihova zvestoba in podpora Habsburžanom je bila od druge polovice 15. stoletja, ko so se ti utrdili na položaju deželnega kneza, dejansko samoumevna. Leta 1427 se je rodbina z dedno pogodbo med bratoma Jurijem II. in Andrejem razdelila na dve liniji, starejšo in mlajšo. Rodbinski liniji sta doživljali različno usodo. Pripadniki starejše linije, ki se je do začetka 17. stoletja z bratoma Bernardinom II. in Jurijem Andrejem razdelila na starejšo in mlajšo vejo, so do zadnje četrtine 17. stoletja delovali po načelu primogeniture. Pri starejši veji je najstarejši (živeči) sin podedoval oziroma užival matično posest z gradom Herberstein, pri mlajši veji pa pozneje (od leta 1670) posest Grafenort v Šleziji. S smrtjo Janeza Leopolda Erdmana (1659–1729) je mlajša veja po moški strani izumrla, uživanje tamkajšnjega fidejkomisa pa je prešlo na starejšo vejo. Mlajša linija se je že v 16. stoletju razcepila na številne glavne in nato stranske veje, ki so se imenovale po večjih ali manjših gospostvih, posestvih, gradovih in dvorcih, kjer so (sprva) živele. Za razvejanje mlajše linije je zaslužen Jurij V. (1501–1560) iz Lankowitza, prvi štajerski deželni glavar iz rodbine Herberstein. Njegova sinova Leopold (ok. 1532–1606) in Jurij Rupert (ok. 1540–1612) sta začetnika dveh novih vej; prvi je ustanovitelj štajerske v Pusterwaldu, drugi pa spodnjeavstrijske v Sierndorfu. Janez (II.) (1472–1535), stric Jurija V., je osnoval glavno vejo na štajerskem Neubergu, ki je po moški strani izumrla leta 1690. Jurij Andrej (1514–1543), mlajši brat Jurija V., je ustanovitelj t. i. posebne veje, ki je po moški strani izumrla po letu 1645. Mlajšo linijo je dodatno razvejal najmlajši brat Jurija V., Jurij Sigmund (1518–1578) s štajerskega gospostva Lankowitz. V njegovem zakonu z Marušo pl. Pöttschach se je rodilo pet sinov: Sigmund Friderik (1549–1620), Janez Friderik (1554–1615), Jurij Krištof (1556–1613), Jakob Franc (1557–1600) in Volf(gang) Viljem (1561–1618). Najstarejši sin je nadaljeval lankoviško vejo, ostali pa so začetniki novih: hrastovške, viltuške, mlajše spodnjeavstrijske in betnavske. Nekatere od teh so se pozneje dodatno razvejale, vse pa so naposled (po moški strani) odmrle: lankoviška leta 1814, hrastovška leta 1813, viltuška leta 1727 (ali 1735), mlajša spodnjeavstrijska v letih 1719/20 in betnavska leta 1737. Mlajša linija je naposled izumrla v vseh svojih vejah. Njena poslednja predstavnika sta bila Karel Jožef grof Herberstein-Moltke, stolni kanonik v Salzburgu, Freisingu in Osnabrücku, ki je umrl leta 1837, in njegova sestra Marija Antonija, poročena grofica Batthyány, ki je umrla leto za njim. Od obeh linij se je do danes ohranila samo starejša glavna veja starejše linije z gradu Herberstein, ki se je od 19. stoletja precej razvejala.
Ključne besede: Herberstein, genealogija, plemstvo, zgodovina, zgodnji novi vek, habsburška monarhija, Slovenija, Štajerska
Objavljeno v DKUM: 01.06.2021; Ogledov: 2099; Prenosov: 442
.pdf Celotno besedilo (7,72 MB)

7.
Zemljiška posest rodbine Mauerburg v ormoško–ljutomerski okolici ter goricah po urbarju 1688
Tomaž Markovič, 2020, magistrsko delo

Opis: Rodbina Mauerburg je na Gornjem gradu − t. i. Branek bivala med 17. in 18. stoletjem. Čas njihove nadvlade na širšem območju Ljutomera sovpada z eno najhujših in najbolj temačnih obdobij na tem območju. Ljutomer z okolico so v tem času pretresali pogosti turški vpadi in vpadi krucev. Slednji so večkrat izropali in požgali trg Ljutomer in okoliške vasi. Prizanesli niso niti domačinom, saj so jih veliko pobili in mučili. Razen tega so v tem obdobju bile pogoste kuge in požari. Ljutomerčanom niso prizanesle niti poplave in suše, ki so za seboj pustile veliko lakoto. S pojavom Mauerburgov sovpadajo tudi množični 'protičarovniški' procesi, ki so prav na tem območju bili med najštevilčnejšimi na Štajerskem. Številne težave in težke pogoje za življenje Ljutomerčanov pa so s svojo oholostjo in zlobo še dodatno začinile vse generacije Mauerburgov, ki so si širše območje Ljutomera skupaj s trgom na začetku 18. stoletja popolnoma podredile. Vse od pojava prvega Mauerburga barona dr. Tomaža Ignacija naprej so novi zemljiški gospodje s svojim vplivom in oblastjo skušali krojiti delovanje trga in življenje tržanov ter ostalih podložnikov. Zaradi tega je na relaciji Branek − trg Ljutomer prišlo do številnih sporov in tožb, katere je v veliki meri dobivala gospoda. Prav v tem burnem obdobju je nastal Urbar zemljiške posesti in gornine v Ormoško-Ljutomerskih goricah, ki je osnova magistrskega dela. Urbar je nastal leta 1688 kot posledica deljenja dediščine med Tomažem Ignacijem ml. Mauerburgom in njegovim bratom Janezom Jožefom Mauerburgom. Zajema uresničitev sklenjenega dogovora med bratoma izpred dveh let, in podaja natančne podatke, kolikšno vsoto denarja in zemljiških posesti je moral novi braneški gospod Tomaž Ignacij ml. prepustiti Janezu Jožefu. Podani so tudi natančni podatki, kakšna je bila skupna ocenjena vrednost imetja Janeza Jožefa in kateri kraji/posestni uradi ter gorice od takrat naprej niso bili več del braneških posesti.
Ključne besede: trg Ljutomer, gospoščina Branek, gospoščina Dolnji grad, rodbina Mauerburg, Tomaž Ignacij Maurer pl. Mauerburg.
Objavljeno v DKUM: 28.01.2021; Ogledov: 717; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

8.
Odnosi brandenburškega kneza elektorja friderika viljema i. s francoskim kraljem ludvikom xiv. in svetorimskim cesrjem leopoldom i.
Nejc Senekovič, 2020, magistrsko delo

Opis: V letu 1640 vodenje volilne kneževine Brandenburg-Prusija prevzame knez elektor Friderik Viljem I. Brandenburški (1620–1688). Govorimo o času, ko je bila volilna kneževina na robu propada zaradi še vedno trajajoče tridesetletne vojne. Friderik se je v svoji oseminštiridesetletni vladavini posvetil notranjemu boju za oblast. Za uvedbo absolutizma je moral sprva obračunati s stanovi in si zagotoviti njihovo naklonjenost. Kasneje je državo zavaroval pred tujimi osvajalci in izvedel njeno trajno stabilizacijo s pospeševanjem gospodarstva in trgovine. Vanjo je pripeljal tuje investicije in uvedel najnovejši model urjenja vojske. Prav zaradi vojaške moči je država pričela uživati status resne politične sile na evropskem kontinentu. Knez elektor Friderik Viljem velja za utemeljitelja absolutizma v Brandenburgu-Prusiji, in hkrati za promotorja pretkane zunanje politike med evropskimi velesilami. Z njeno pomočjo je uspešno sklepal donosna zavezništva s francoskim vladarjem Ludvikom XIV. in cesarjem Leopoldom I. Habsburškim. Vsa sklenjena zavezništva so služila izključno namenu stabilizacije in suverenosti njegove države.
Ključne besede: Zgodovina Evrope, 17. stoletje, Friderik Viljem I. Brandenburški, Brandenburg-Prusija, politični odnosi, 1620–1688.
Objavljeno v DKUM: 21.07.2020; Ogledov: 990; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

9.
Prebivalstvo slovensko-koroških župnij v matičnih knjigah 1771-1781
Nika Drofenik, 2019, magistrsko delo

Opis: Zaključno delo predstavlja prostor slovenske Koroške v zgodnjem novem veku, posebej pa tukajšnje prebivalstvo na osnovi dela z viri: transkripcijo in analizo matičnih knjig slovensko–koroških župnij od leta 1771 do leta 1781. Zapisi v maticah so bili sestavljeni iz več kategorij, ki so bile pomembne za posamično matico. Po dogovoru z mentorjem sem pri vsaki matici izbrala štiri kategorije, ki sem jih obravnavala v nalogi. Slovensko–koroške župnije so v tem obdobju sestavljale župnija Dravograd, župnija Libeliče, župnija Prevalje (župnija Device Marije na Jezeru), župnija Sv. Danijel, župnija Črna in Mežica, ki je bila takrat še podružnica župnije sv. Mihael pri Pliberku. Ozemeljsko je področje župnij zavzemalo območje trga Dravograd, območje župnije Libeliče, območje trga Guštanj, območje Mežice in območje Črne. Župnijska mreža na tem območju se ni ujemala z ozemeljsko mrežo. Najlepši primer tega je guštanjsko posestvo, ki je imelo sedež v trgu Guštanj, med tem ko sta enako ozemlje pokrivali dve župniji (župnija Device Marije na Jezeru in župnija Sv. Danijel) in nobena od njiju ni imela sedeža v trgu Guštanj. Iz krstnih in mrliških matic je razvidno nihanje in spreminjanje prebivalstva v slovensko–koroških župnijah v navedenih letih. Razviden je kraj rojstva ali smrti ter hišne številke teh prebivalcev. Pri poročni matici pa dobimo vpogled v enega od najpomembnejših dogodkov v življenju prebivalstva, to je zakonski stan. Razvidni so podatki o ženinu in nevesti, kraj rojstva neveste in hišna številka, kamor se je poročeni par preselil po poroki.
Ključne besede: prebivalstvo slovensko–koroških župnij, slovensko–koroški kraji, slovensko–koroške župnije, transkripcija matičnih knjig, analiza matičnih knjig
Objavljeno v DKUM: 05.12.2019; Ogledov: 1084; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (6,33 MB)

10.
Nemirno Mursko polje in vpadi Krucev v zgodnjem novem veku
Nino Horvat Jergovič, 2019, magistrsko delo

Opis: Čas, v katerega smo umestili kraje na Murskem polju, ima burno zgodovino. Okolico so venomer pestile kuge in požari, poplavljala je reka Mura, posledice teh tegob in ozkoglednosti ljudi pa so bila čarovniška preganjanja. Pogosti so bili vpadi osmanskih Turkov in upornih krucev iz Ogrske. Prav v tem turbulentnem obdobju je nastal vir, ki je osnova magistrskega dela: Zapisnik gospoščine Branek za trg Ljutomer. Celoten zapisnik obsega obdobje med letoma 1694 ter 1759 in je izjemen vir za preučevanje odnosov med lastnikom trga, gospoščino Branek, z njenim zemljiškim gospodom, in trgom samim. Gospostvo je trg in trški svet v njegovih potrebah in zahtevah marsikdaj omejevalo, kar je zaviralo njuno nemoteno delovanje oziroma razvoj. Tako trg kot drugi gospoščinski podložniki so se večkrat obrnili na Notranjeavstrijsko vlado, ki je barona večkrat opozorila na njegove dolžnosti. V magistrskem delu je transkribiran in analiziran zadnji del zapisnika, natančneje za leta od 1700 do 1759. Zajema zahteve, prošnje in potrjevanja mandatov trškega sveta, tožbe med podložniki gospoščine, protokole zemljiškega gospostva in dedovanja potomcev na podlagi zapuščinskega inventarja. Zapisnik nam dovolj nazorno prikaže delovanje gospoščine in odnos le-te do trga in predvsem njen avtokratski položaj, s katerim je narekovala usodo ljudi in delovanje podložnega trga ter okolice.
Ključne besede: Mursko polje, transkripcija, kruci, gospoščina Branek, trg Ljutomer
Objavljeno v DKUM: 03.12.2019; Ogledov: 1397; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

Iskanje izvedeno v 2.62 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici