| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 82
First pagePrevious page123456789Next pageLast page
1.
Zemljiška posest rodbine Mauerburg v ormoško–ljutomerski okolici ter goricah po urbarju 1688
Tomaž Markovič, 2020, master's thesis

Abstract: Rodbina Mauerburg je na Gornjem gradu − t. i. Branek bivala med 17. in 18. stoletjem. Čas njihove nadvlade na širšem območju Ljutomera sovpada z eno najhujših in najbolj temačnih obdobij na tem območju. Ljutomer z okolico so v tem času pretresali pogosti turški vpadi in vpadi krucev. Slednji so večkrat izropali in požgali trg Ljutomer in okoliške vasi. Prizanesli niso niti domačinom, saj so jih veliko pobili in mučili. Razen tega so v tem obdobju bile pogoste kuge in požari. Ljutomerčanom niso prizanesle niti poplave in suše, ki so za seboj pustile veliko lakoto. S pojavom Mauerburgov sovpadajo tudi množični 'protičarovniški' procesi, ki so prav na tem območju bili med najštevilčnejšimi na Štajerskem. Številne težave in težke pogoje za življenje Ljutomerčanov pa so s svojo oholostjo in zlobo še dodatno začinile vse generacije Mauerburgov, ki so si širše območje Ljutomera skupaj s trgom na začetku 18. stoletja popolnoma podredile. Vse od pojava prvega Mauerburga barona dr. Tomaža Ignacija naprej so novi zemljiški gospodje s svojim vplivom in oblastjo skušali krojiti delovanje trga in življenje tržanov ter ostalih podložnikov. Zaradi tega je na relaciji Branek − trg Ljutomer prišlo do številnih sporov in tožb, katere je v veliki meri dobivala gospoda. Prav v tem burnem obdobju je nastal Urbar zemljiške posesti in gornine v Ormoško-Ljutomerskih goricah, ki je osnova magistrskega dela. Urbar je nastal leta 1688 kot posledica deljenja dediščine med Tomažem Ignacijem ml. Mauerburgom in njegovim bratom Janezom Jožefom Mauerburgom. Zajema uresničitev sklenjenega dogovora med bratoma izpred dveh let, in podaja natančne podatke, kolikšno vsoto denarja in zemljiških posesti je moral novi braneški gospod Tomaž Ignacij ml. prepustiti Janezu Jožefu. Podani so tudi natančni podatki, kakšna je bila skupna ocenjena vrednost imetja Janeza Jožefa in kateri kraji/posestni uradi ter gorice od takrat naprej niso bili več del braneških posesti.
Keywords: trg Ljutomer, gospoščina Branek, gospoščina Dolnji grad, rodbina Mauerburg, Tomaž Ignacij Maurer pl. Mauerburg.
Published: 28.01.2021; Views: 56; Downloads: 10
.pdf Full text (1,16 MB)

2.
Odnosi brandenburškega kneza elektorja friderika viljema i. s francoskim kraljem ludvikom xiv. in svetorimskim cesrjem leopoldom i.
Nejc Senekovič, 2020, master's thesis

Abstract: V letu 1640 vodenje volilne kneževine Brandenburg-Prusija prevzame knez elektor Friderik Viljem I. Brandenburški (1620–1688). Govorimo o času, ko je bila volilna kneževina na robu propada zaradi še vedno trajajoče tridesetletne vojne. Friderik se je v svoji oseminštiridesetletni vladavini posvetil notranjemu boju za oblast. Za uvedbo absolutizma je moral sprva obračunati s stanovi in si zagotoviti njihovo naklonjenost. Kasneje je državo zavaroval pred tujimi osvajalci in izvedel njeno trajno stabilizacijo s pospeševanjem gospodarstva in trgovine. Vanjo je pripeljal tuje investicije in uvedel najnovejši model urjenja vojske. Prav zaradi vojaške moči je država pričela uživati status resne politične sile na evropskem kontinentu. Knez elektor Friderik Viljem velja za utemeljitelja absolutizma v Brandenburgu-Prusiji, in hkrati za promotorja pretkane zunanje politike med evropskimi velesilami. Z njeno pomočjo je uspešno sklepal donosna zavezništva s francoskim vladarjem Ludvikom XIV. in cesarjem Leopoldom I. Habsburškim. Vsa sklenjena zavezništva so služila izključno namenu stabilizacije in suverenosti njegove države.
Keywords: Zgodovina Evrope, 17. stoletje, Friderik Viljem I. Brandenburški, Brandenburg-Prusija, politični odnosi, 1620–1688.
Published: 21.07.2020; Views: 158; Downloads: 38
.pdf Full text (2,56 MB)

3.
Prebivalstvo slovensko-koroških župnij v matičnih knjigah 1771-1781
Nika Drofenik, 2019, master's thesis

Abstract: Zaključno delo predstavlja prostor slovenske Koroške v zgodnjem novem veku, posebej pa tukajšnje prebivalstvo na osnovi dela z viri: transkripcijo in analizo matičnih knjig slovensko–koroških župnij od leta 1771 do leta 1781. Zapisi v maticah so bili sestavljeni iz več kategorij, ki so bile pomembne za posamično matico. Po dogovoru z mentorjem sem pri vsaki matici izbrala štiri kategorije, ki sem jih obravnavala v nalogi. Slovensko–koroške župnije so v tem obdobju sestavljale župnija Dravograd, župnija Libeliče, župnija Prevalje (župnija Device Marije na Jezeru), župnija Sv. Danijel, župnija Črna in Mežica, ki je bila takrat še podružnica župnije sv. Mihael pri Pliberku. Ozemeljsko je področje župnij zavzemalo območje trga Dravograd, območje župnije Libeliče, območje trga Guštanj, območje Mežice in območje Črne. Župnijska mreža na tem območju se ni ujemala z ozemeljsko mrežo. Najlepši primer tega je guštanjsko posestvo, ki je imelo sedež v trgu Guštanj, med tem ko sta enako ozemlje pokrivali dve župniji (župnija Device Marije na Jezeru in župnija Sv. Danijel) in nobena od njiju ni imela sedeža v trgu Guštanj. Iz krstnih in mrliških matic je razvidno nihanje in spreminjanje prebivalstva v slovensko–koroških župnijah v navedenih letih. Razviden je kraj rojstva ali smrti ter hišne številke teh prebivalcev. Pri poročni matici pa dobimo vpogled v enega od najpomembnejših dogodkov v življenju prebivalstva, to je zakonski stan. Razvidni so podatki o ženinu in nevesti, kraj rojstva neveste in hišna številka, kamor se je poročeni par preselil po poroki.
Keywords: prebivalstvo slovensko–koroških župnij, slovensko–koroški kraji, slovensko–koroške župnije, transkripcija matičnih knjig, analiza matičnih knjig
Published: 05.12.2019; Views: 333; Downloads: 44
.pdf Full text (6,33 MB)

4.
Nemirno mursko polje in vpadi krucev v zgodnjem novem veku
Nino Horvat Jergovič, 2019, master's thesis

Abstract: Čas, v katerega smo umestili kraje na Murskem polju, ima burno zgodovino. Okolico so venomer pestile kuge in požari, poplavljala je reka Mura, posledice teh tegob in ozkoglednosti ljudi pa so bila čarovniška preganjanja. Pogosti so bili vpadi osmanskih Turkov in upornih krucev iz Ogrske. Prav v tem turbulentnem obdobju je nastal vir, ki je osnova magistrskega dela: Zapisnik gospoščine Branek za trg Ljutomer. Celoten zapisnik obsega obdobje med letoma 1694 ter 1759 in je izjemen vir za preučevanje odnosov med lastnikom trga, gospoščino Branek, z njenim zemljiškim gospodom, in trgom samim. Gospostvo je trg in trški svet v njegovih potrebah in zahtevah marsikdaj omejevalo, kar je zaviralo njuno nemoteno delovanje oziroma razvoj. Tako trg kot drugi gospoščinski podložniki so se večkrat obrnili na Notranjeavstrijsko vlado, ki je barona večkrat opozorila na njegove dolžnosti. V magistrskem delu je transkribiran in analiziran zadnji del zapisnika, natančneje za leta od 1700 do 1759. Zajema zahteve, prošnje in potrjevanja mandatov trškega sveta, tožbe med podložniki gospoščine, protokole zemljiškega gospostva in dedovanja potomcev na podlagi zapuščinskega inventarja. Zapisnik nam dovolj nazorno prikaže delovanje gospoščine in odnos le-te do trga in predvsem njen avtokratski položaj, s katerim je narekovala usodo ljudi in delovanje podložnega trga ter okolice.
Keywords: Mursko polje, transkripcija, kruci, gospoščina Branek, trg Ljutomer
Published: 03.12.2019; Views: 457; Downloads: 83
.pdf Full text (2,24 MB)

5.
Prekmurski terezijanski urbarji, in Marija Terezija v izbranih slovenskih in tujih znanstvenih ter strokovnih objavah
Sara Hašaj, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo je razdeljeno na tri dele. V prvem delu predstavim biografijo Marije Terezije, njeno dobo in vpliv na današnje slovensko ozemlje. V tem delu je dodano tudi poglavje o Pragmatični sankciji, ki je pomembno vplivala na njeno vladanje. Nadaljujem o Prekmurju v zgodnjem novem veku, ki se še posebej osredotoča na čas vladanja Marije Terezije. Na podlagi tega se nato navežem na drugi del, kjer sem se ukvarjala s prekmurskimi terezijanskimi urbarji, in sicer bolj konkretno s transkripcijo urbarialnih tabel za vasi Gornji Petrovci, Ivanci in Andrejci. V tretjem delu je predstavljena bibliografija izbranih znanstvenih in strokovnih objav: slovenskih od leta 1900 in izbranih tujih od 2. polovice 19. stoletja, ki pišejo o Mariji Tereziji in njeni dobi. Namen izbrane teme je počastiti 300-letnico rojstva Marije Terezije. Rodila se je 13. maja 1717 cesarju Karlu VI. in njegovi soprogi Elizabeti Braunschweiško-Wolfenbüttelski. Na osnovi Pragmatične sankcije je 23-letna zadnja direktna Habsburžanka leta 1740 prevzela oblast v vseh tedanjih habsburških dednih deželah in kraljestvih ter vladala do svoje smrti leta 1780. Čas Marije Terezije za slovenski prostor pomeni prehod v moderno dobo. Družbeni, gospodarski razvoj, agrarna in tehnična revolucija v času sovlade Marija Terezije in Jožefa II. pomenijo tudi osnovo za slovensko narodno prebujanje.
Keywords: Marija Terezija, terezijanska doba, pragmatična sankcija, prekmurski terezijanski urbarji, bibliografija.
Published: 05.06.2019; Views: 387; Downloads: 56
.pdf Full text (5,54 MB)

6.
Gospostvi Blagovna (z Rifnikom) in Žiče v terezijanski dobi
Nastja Brezovšek, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga z naslovom Gospostvi Blagovna (z Rifnikom) in Žiče v terezijanski dobi tematsko predstavlja razvojno pot dveh zemljiških gospostev, ki sta posestno vključevali tudi prostor širše okolice mojega domačega kraja. Osrednji del naloge je raziskava gradiva uradnega popisa prebivalstva iz leta 1754, ki je bil izveden v zvezi z davčno reformo vladarice Marije Terezije. Ta del vsebuje transkripcijo in obdelavo dveh popisov: prvi popis zajema gospostvo Blagovna z vključenim nekdanjim gospostvom Rifnik, drugi pa gospostvo Žiče. Popis ne predstavlja štetja prebivalstva v današnjem smislu besede, temveč je to imenski seznam hišnih gospodarjev in njihovih statusov. V gospostvu Blagovna najdemo predvsem kajžarje, katerim je glavni vir preživetja predstavljalo najemno ročno delo, in četrtinske kmete. V popisu gospostva Žiče pa po številu izstopajo polovični kmetje in vinogradniški kajžarji. Iz popisov je razvidno, koliko podložnih družin, in v katerih krajih, je sredi 18. stoletja živelo v okviru gospostev Blagovna in Žiče, ter socialna struktura obeh gospostev.
Keywords: Blagovna, Rifnik, Žiče, popis hiš leta 1754, transkripcija, prebivalstvo, Marija Terezija.
Published: 28.02.2019; Views: 491; Downloads: 72
.pdf Full text (4,17 MB)

7.
Zemljiško gospostvo ormož v luči virov od 16. do 19. stoletja ter analiza spremembe rabe tal na šestih pilotnih območjih nekdanjega gospostva
Sabina Novak, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo predstavlja zgodovinski in geografski razvoj gospostva Ormož in njegovih naslednic, sedanjih občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Glavno pozornost bom v nalogi namenila zlasti virom od sredine 16. do sredine 19. stoletja – davčnemu registru 1562–1566, popisu imetnikov hiš iz leta 1754, in kartam franciscejskega katastra za šest izbranih katastrskih občin, ki služijo kot pilotna območja za analizo spremembe rabe tal od sredine 19. stoletja do danes. Analizo omenjenih virov sem poskušala podkrepiti z zgodovinskimi in geografskimi dejstvi.
Keywords: gospostvo Ormož, davčni register 1562–1566, popis imetnikov hiš 1754, franciscejski kataster, sprememba rabe tal, katastrske občine
Published: 16.11.2018; Views: 496; Downloads: 60
.pdf Full text (7,56 MB)

8.
Odnosi med Anglijo in Španijo v elizabetinski dobi
Urška Grm, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Odnosi med Anglijo in Španijo v elizabetinski dobi predstavlja politične odnose in konflikte med katoliško Španijo in protestantsko Anglijo v drugi polovici šestnajstega stoletja. V delu so s pomočjo virov in izbrane literature najprej predstavljene in opisane notranjepolitične razmere v Angliji in Španiji pod Elizabeto I. in Filipom II. Gre za vladarja, ki sta s svojim dolgoletnim vladanjem pomembno zaznamovala politično dogajanje v Evropi tistega časa. Osrednji del magistrskega dela pa podrobneje prikazuje poslabšanje medsebojnih odnosov, ki so sredi osemdesetih let prerasli v nikoli uradno razglašeno angleško-špansko vojno (1585–1604). Skoraj dvajset let trajajoča vojna je v večjem delu potekala na morju, s pomorskimi spopadi v evropskih vodah in piratskim plenjenjem v kolonialnem svetu. Na evropskih tleh sta si nasprotnici razkazovali moč s podpiranjem nasprotnih strani v okviru francoskih verskih vojn (1562–1598), nizozemske vojne za neodvisnost (1567–1648) in irske devetletne vojne (1593–1603). Dosmrtna tekmeca nista uspela najti skupnega jezika. Tako sta nikoli uradno razglašeno in skoraj dvajset let trajajočo vojno končala šele njuna naslednika.
Keywords: Elizabeta I., Filip II., elizabetinska doba, druga polovica šestnajstega stoletja, Anglija, Španija, medsebojni odnosi, angleško-španska vojna
Published: 18.10.2018; Views: 435; Downloads: 63
.pdf Full text (3,87 MB)

9.
Slovenska Bistrica z okolico v 18. stoletju
Nina Levart, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo predstavlja strnjen prikaz dogajanja v mojem domačem kraju – mestu Slovenski Bistrici – in v bližnji okolici v času zgodnjega novega veka, s poudarkom na 18. stoletju. Razvoj mesta je umeščen v obdobje od njegovega nastanka v poznem srednjem veku vse do baročnega razcveta v terezijanskem obdobju. Poleg opisa pomembnejših dogodkov, ki so zaznamovali življenja tedanjih Slovenjebistričanov, magistrsko delo zajema tudi obrazložitev funkcioniranja mestne uprave, odnosa mesta do lastnika – deželnega kneza in do deželnih oblasti, vpliva mestne lege na gospodarski razvoj, poteka mestne urbanizacije, prikaz osnovnih demografskih podatkov, opis baročne kulturne dediščine ter predstavitev položaja cerkvenih ustanov, zemljiškega gospostva Bistriški grad, razvojnih faz gradu in vloge njegovih lastnikov. Obdobju vladanja Marije Terezije (1740–1780) je namenjeno posebno poglavje, saj so njene za tisti čas sila radikalne reforme močno spremenile družbeno in naravno podobo takratnih slovenskih dežel. Monarhijo je celovito reorganizirala in modernizirala po zgledu razsvetljenskih načel. V okviru davčno-upravnih reform je izdala odlok o popisu imetnikov hiš po posameznih območjih. Za področje Slovenske Bistrice je bilo leta 1754 izvedenih pet popisov: popis imetnikov hiš, zavezanih davku mesta Slovenska Bistrica, popis imetnikov hiš, podložnih tukajšnjim cerkvenim ustanovam (mestni Župniji sv. Jerneja, združenim beneficijem minoritov v njihovem samostanu v Slovenski Bistrici in beneficiju sv. Ane) ter gospoščini Bistriški grad. V magistrsko delo so vključeni v transkriptivni obliki – iz gotice so prečrkovani v latinico. Analiza omenjenih virov prikaže njihovo pomembnost, saj vsebujejo veliko podatkov, ki zgodovinarju omogočajo spoznati tedanje gospodarske in socialne razmere v mestu in njegovi bližnji okolici.
Keywords: mesto Slovenska Bistrica, slovenjebistriške cerkvene ustanove, zemljiško gospostvo Bistriški grad, rodbina Attems, 18. stoletje, Marija Terezija, popis imetnikov hiš 1754, transkripcija.
Published: 11.10.2018; Views: 475; Downloads: 107
.pdf Full text (2,69 MB)

10.
Maščevanje kot pravni običaj sistema reševanja sporov na Slovenskem v zgodnjem novem veku
Žiga Oman, 2018, doctoral dissertation

Abstract: Doktorska disertacija z naslovom Maščevanje kot pravni običaj sistema reševanja sporov na Slovenskem v zgodnjem novem veku s primerjalno analizo sodobnih antropoloških in zgodovinopisnih študij, zlasti pravno antropoloških in pravno zgodovinskih, obravnava pravni običaj (krvnega) maščevanja na naših tleh. Te študije so maščevanje, imenovano tudi fajda, v predmodernih evropskih ter drugih družbah opredelile kot pravni običaj reševanja sporov in družbenega nadzora, ki teži k ohranjanju družbenega reda ter miru. Običaj maščevanja je v družbi narekoval obstoječi kulturi časti primerno povračilo za prizadeto krivico, tudi z ritualno omejenim nasiljem, s čimer je običaj imel funkcijo reševanja sporov. Po običaju je morala biti krivica nujno obelodanjena, kar je skupnosti omogočilo posredovanje v sporu. Pri tem je skupnost oziroma njena oblast, tako politična kot sodna, težila k pomiritvi oziroma spravi med sprtima stranema in s tem k obnovi družbenega ravnotežja, tj. reda in miru, s čimer je običaj opravljal funkcijo družbenega nadzora. Raziskave običaja maščevanja na Slovenskem v zgodnjem novem veku temeljijo na arhivskem gradivu, objavljenih virih in literaturi. Vendar razumevanje družbenih odnosov, ki jih izpričujejo, omogoča šele aplikacija primerjalne analize sodobnih antropoloških in zgodovinopisnih študij maščevanja. Analiza je potrebna tudi zato, ker za slovenske dežele še ni bila opravljena nobena sistematična raziskava običaja maščevanja. V redkih in delnih obravnavah običaja se je slovensko zgodovinopisje do nedavno močno naslanjalo zlasti na že presežene starejše raziskave nemškega zgodovinopisja. Slednje je narekovalo, da se s primerjalno analizo sodobnih študij posebno pozornost v disertaciji posveti sodobnim raziskavam maščevanja ter preuči zgodovino običaja maščevanja v Svetem rimskem cesarstvu do 18. stoletja. Potreben je bil tudi pregled procesa uzakonitve običaja ter značilnosti njegove regulacije v postavljenem pravu v srednjem veku, še posebej pa analiza odnosa družbe in oblasti, tako političnih kot sodnih, do maščevanja po njegovi prepovedi v zgodnjem novem veku ter posledični delegitimaciji v družbi. Primerjalna analiza relevantnih sodobnih študij o običaju maščevanja v novem veku in zgodnjenovoveških virov iz slovenskih zgodovinskih dežel, je pokazala, da je maščevanje kot pravni običaj reševanja sporov in družbenega nadzora na Slovenskem obstajalo tudi v zgodnjem novem veku pri vseh stanovih, od podložnikov do plemstva. Običaj je izpričan v virih gospoščine Bled in mesta Ptuj iz 17. stoletja ter v drugih virih iz Kranjske in Štajerske v 16. in 17. stoletju, deloma pa tudi v literaturi, čeprav primerov maščevanja ni primerno analizirala. Tudi obstoj maščevanja pri vseh stanovih v zgodnjem novem veku slovenske zgodovinske dežele umešča v širši evropski ter svetovni družbeni in pravni kontekst. Ker študije kažejo, da je običaj občečloveški, so ugotovitve glede maščevanja na Slovenskem v zgodnjem novem veku uporabne tudi za raziskave v družbah drugod po svetu in v različnih zgodovinskih obdobjih.
Keywords: maščevanje, fajda, pravni običaj, reševanje sporov, Kranjska, Štajerska, 16. stoletje, 17. stoletje
Published: 23.08.2018; Views: 828; Downloads: 141
.pdf Full text (34,60 MB)

Search done in 0.57 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica