Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: The paper focuses on determining the degree of correlation between land-use changes and demographic development in Slovenia. The authors conclude that there is still insufficient evidence in the literature for a correlation between these two processes, because quantitative studies addressing these links are very rare and mostly cover small and specific areas. In the case of Slovenia, Spearman’s correlation coefficients are quite low, which confirms that land-use change processes are complex and not dependent solely on individual demographic and socioeconomic factors. Despite the low correlation coefficients, our findings indicate that changes in land use are significantly influenced by changes in age structure and population growth. In areas with population growth the share of arable land is shrinking, whereas in areas with depopulation and a rising aging index the share of partially overgrown land is growing. In the following analysis, the authors focus their analysis on a case study of the Mura and Central Slovenia statistical regions, which lie on opposite poles with regard to development, and thus show differing trends in land-use changes.
Ključne besede: land use, geography, agricultural land, arable land, afforestation, demography, age structure, Slovenia
Objavljeno v DKUM: 23.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (4,34 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Dravsko polje je do sredine 20. stoletja veljalo za tipično obpanonsko podeželsko pokrajino, ki so ji glavno identiteto dajale agrarne dejavnosti. S procesom urbanizacije in razvojem drugih gospodarskih dejavnosti, kot so industrija, promet in hidroenergetika, se je značaj regije začel spreminjati in zaradi tega Dravsko polje danes predstavlja konfliktno območje nekaterih nasprotujočih si ali celo izključujočih dejavnosti. Območje gravitira k trem regionalnim središčem: Mariboru, Ptuju in Slovenski Bistrici. V bližini vsakega od teh je stopnja transformacije naselij, modernizacija prostorskih struktur oziroma stopnja rurbanosti zelo velika. Polje sodi tudi med naše najrodovitnejše regije. V zadnjem času vse pogosteje poudarjamo, da je za zagotavljanje samooskrbnosti potrebno ohranjati obdelovalne površine, dejanski razvoj na Dravskem polju pa je v nasprotju s tem aksiomom: najbolj kakovostne obdelovalne površine prepuščamo širjenju pozidanih površin v obliki industrijskih obratov, razpršene individualne gradnje in cestnih površin, prisotno pa je tudi zaraščanje za poljedelstvo najkakovostnejših površin. V monografiji Dravsko polje je 13 avtorjev v 12 poglavjih poskušalo osvetliti nekatere aktualne probleme in procese v regiji, ki so jo v zadnjih desetletjih zaznamovale velike spremembe in preobrazba ne le naravnih, pač pa tudi socioekonomskih prvin, ob čemer so posvetili pozornost tudi področju regionalnih interpretacij za namene izobraževanja.
Ključne besede: Dravsko polje, Slovenija, kulturna pokrajina, regionalna geografija, izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 07.12.2023; Ogledov: 546; Prenosov: 58
Celotno besedilo (24,61 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: V magistrskem delu z naslovom Geografski oris območja Lendavskih goric smo predstavili naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti območja Lendavskih goric, ki smo jih v večini poglavij omejili na naselja, ki imajo z gričevjem vsaj delni stik. Pri poglavju o kmetijstvu smo zaradi lažje primerljivosti z monografijo Lendavskih goric, ki jo je v letu 1988 napisal dr. Bračič, analizo izvedli na nivoju katastrskih občin. Lendavske gorice so majhno obmejno gričevje na skrajnem severovzhodu države. So naša najmanjša vinorodna pokrajina, ki se nahaja na stičišču številnih kultur. Pokrajina velja za dvojezično območje, kjer je madžarščina enakopravna slovenščini. Delež madžarskega dela prebivalstva se je na območju zmeraj spreminjal, v regiji pa so Madžari zelo aktivni tudi v sodobnem času. Pokrajina je v družbeno-geografskem smislu močno povezana z mestom Lendava, ki je bilo, tako v preteklosti kot danes, gonilo regionalnega razvoja. Prav tako je tam zgoščenih večina družbenih dejavnosti, od katerih je tako ali drugače odvisna večina prebivalcev širše okolice. Pri poglavju o prebivalstvu smo predstavili značilnosti le-tega, pri čemer smo večji poudarek namenili obdobju po svetovnih vojnah, predvsem obdobju po letu 2000. Na območju prihaja do stagnacije in izrazitega staranja prebivalstva, v zadnjih desetletjih pa se je močno povečal delež ljudi, ki dosegajo vsaj srednješolsko stopnjo izobrazbe. Lendavske gorice se kot vinorodna pokrajina srečujejo s številnimi ovirami, ki povzročajo zmanjševanje površin vinogradov. Poljedelstvo je, podobno kot pri ostalih panonskih pokrajinah, še zmeraj močno razširjena dejavnost, predvsem na ravninskem predelu območja, izven naselij, delno pa tudi po slemenih gričevja, med vinogradi. V regiji je po letu 2000 vse pomembnejša gospodarska panoga turizem, ki je v obdobju pred pandemijo covid-19 na območje privabljal številne turiste. Zasluge gre pripisati predvsem lendavskim termam, ki temeljijo na termalni vodi, ter razglednemu stolpu Vinarium, ki je od svojega odprtja na območje privabil že več kot pol milijona turistov.
Ključne besede: regija Lendavske gorice, dvojezično območje, demografija, vinogradništvo, turizem
Objavljeno v DKUM: 01.12.2022; Ogledov: 772; Prenosov: 120
Celotno besedilo (6,92 MB)

Opis: V magistrskem delu z naslovom Turistične kmetije in stanje podeželskega turizma v občini Gornja Radgona predstavim pojma podeželje in podeželski turizem, opišem vlogo turističnih društev in značilnosti turistične dopolnilne dejavnosti na kmetiji ter predstavim dvojnost občine v naravnogeografskem pogledu in njene družbenogeografske značilnosti. Občina Gornja Radgona leži na prehodu Slovenskih goric in Murske ravni, zato je za občino značilna dvojnost v pokrajini. V svoji turistični ponudbi nima edinstvenih atrakcij, ima pa široko ponudbo. Širok nabor turističnih potencialov je namenjen izletniškemu turizmu in gostom, ki kraj obiščejo za en dan. V drugem delu magistrskega dela se osredotočim na pet turističnih kmetij, ki se nahajajo v občini. Poznamo tri vrste turističnih kmetij. To so kmetije z nastanitvijo, izletniške kmetije ter vinotoči in osmice. Obiskal sem turistične kmetije Fleisinger, Pri Alenki, Borko, Hari in Benko. Podatke o njih sem pridobil s pomočjo anketnega vprašalnika. Obiskane kmetije imajo različno dolgo tradicijo, razlikujejo se tudi po velikosti. Vse ponujajo domačo lokalno kulinariko, dve kmetiji ponujata tudi prenočitev. Zadnji del magistrskega dela predstavlja moj primer geografske strokovne ekskurzije na Turistično kmetijo pri Alenki, v katero sem vključil tudi obisk slatinskega vrelca, ki je značilen za Ščavniško dolino, kjer se kmetija nahaja. Podeželski turizem sem povezal z vzgojo in izobraževanjem, da bi mladim pokazal pomen turističnih kmetij za razvoj podeželja, na katerem živijo.
Ključne besede: Podeželje, podeželski turizem, občina Gornja Radgona, turistične kmetije, turistična društva, geografska ekskurzija.
Objavljeno v DKUM: 26.10.2021; Ogledov: 1388; Prenosov: 132
Celotno besedilo (12,11 MB)

Opis: Mesto Velenje je peto največje mesto v Sloveniji in je znano po svoji heterogeni prebivalstveni strukturi. Ker se je v zadnjih 50 letih v mesto preselilo zelo veliko prebivalcev iz republik bivše Jugoslavije, in se ta trend še nadaljuje, je prebivalstvo v etničnem smislu zelo mešano. Primerjali smo dve stanovanjski območji.Prvo območje se nahaja na Šmarski cesti, nedaleč stran od mestnega središča; kjer se nahaja večinoma upokojeno ali nadpovprečno staro prebivalstvo. Kvalifikacija le-teh je višja, vendar je opaziti, da se mladi, pa tudi družine izseljujejo v večja mesta, kot so Ljubljana, Maribor, Koper. Drugo območje se nahaja na Stantetovi ulici 11 ob reki Paki in predstavlja nižji do nižji srednji sloj prebivalstva, nizko kvalificirano prebivalstvo, zaposleno v sekundarnih dejavnostih. Skozi teoretični del socialne geografije, zgodovino mestnega nastanka, strukture mestnih četrti, nato pa še raziskovanje, bomo skušali ugotoviti razlike in podobnosti med danima območjema. Avtor je v nalogi analiziral socio-ekonomsko strukturo prebivalstva z ozirom na izobrazbi, dohodkih, starosti in drugih družbenih značilnostih prebivalcev. Avtor je primerjal značilnosti obeh območij z mestom Velenje, nato pa še z mestom Ljubljana, ki je največje univerzitetno in gospodarsko središče v Sloveniji. Ugotavljali smo, da sodi Velenje med mesta z najvišjim deležem prebivalstva z doseženo tercirano izobrazbo v Sloveniji, vendar pa je v mestu tudi zelo velik odstotek zastopanih prebivalcev s srednješolsko izobrazbo. To je posledica intenzivnega razvoja industrijske dejavnosti v preteklih desetletjih. Kasneje avtor ugotavlja tudi, da so razmere v posameznih delih mesta zelo različne. Območje na desnem bregu Pake izkazuje višji delež prebivalstva s terciarno izobrazbo, nekaj območij na levem bregu Pake, zlasti na območjih starejše pozidave iz 60. let 20. stoletja ter ob industrijskih conah, pa izkazujejo delež prebivalstva z osnovnošolsko in srednješolsko izobrazbo.
Ključne besede: Velenje, prebivalstvo, socioekonomska struktura, stanovanjsko območje
Objavljeno v DKUM: 19.09.2019; Ogledov: 1077; Prenosov: 115
Celotno besedilo (4,66 MB)