| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 80
First pagePrevious page12345678Next pageLast page
1.
Socioekonomske značilnosti prebivalstva dveh stanovanjskih območij v Mestni občini Velenje
Gašper Virtič, 2019, master's thesis

Abstract: Mesto Velenje je peto največje mesto v Sloveniji in je znano po svoji heterogeni prebivalstveni strukturi. Ker se je v zadnjih 50 letih v mesto preselilo zelo veliko prebivalcev iz republik bivše Jugoslavije, in se ta trend še nadaljuje, je prebivalstvo v etničnem smislu zelo mešano. Primerjali smo dve stanovanjski območji.Prvo območje se nahaja na Šmarski cesti, nedaleč stran od mestnega središča; kjer se nahaja večinoma upokojeno ali nadpovprečno staro prebivalstvo. Kvalifikacija le-teh je višja, vendar je opaziti, da se mladi, pa tudi družine izseljujejo v večja mesta, kot so Ljubljana, Maribor, Koper. Drugo območje se nahaja na Stantetovi ulici 11 ob reki Paki in predstavlja nižji do nižji srednji sloj prebivalstva, nizko kvalificirano prebivalstvo, zaposleno v sekundarnih dejavnostih. Skozi teoretični del socialne geografije, zgodovino mestnega nastanka, strukture mestnih četrti, nato pa še raziskovanje, bomo skušali ugotoviti razlike in podobnosti med danima območjema. Avtor je v nalogi analiziral socio-ekonomsko strukturo prebivalstva z ozirom na izobrazbi, dohodkih, starosti in drugih družbenih značilnostih prebivalcev. Avtor je primerjal značilnosti obeh območij z mestom Velenje, nato pa še z mestom Ljubljana, ki je največje univerzitetno in gospodarsko središče v Sloveniji. Ugotavljali smo, da sodi Velenje med mesta z najvišjim deležem prebivalstva z doseženo tercirano izobrazbo v Sloveniji, vendar pa je v mestu tudi zelo velik odstotek zastopanih prebivalcev s srednješolsko izobrazbo. To je posledica intenzivnega razvoja industrijske dejavnosti v preteklih desetletjih. Kasneje avtor ugotavlja tudi, da so razmere v posameznih delih mesta zelo različne. Območje na desnem bregu Pake izkazuje višji delež prebivalstva s terciarno izobrazbo, nekaj območij na levem bregu Pake, zlasti na območjih starejše pozidave iz 60. let 20. stoletja ter ob industrijskih conah, pa izkazujejo delež prebivalstva z osnovnošolsko in srednješolsko izobrazbo.
Keywords: Velenje, prebivalstvo, socioekonomska struktura, stanovanjsko območje
Published: 19.09.2019; Views: 316; Downloads: 39
.pdf Full text (4,66 MB)

2.
Naravnogeografske značilnosti in okoljska problematika v Južni Ameriki
Sandra Peklar, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga z naslovom Naravnogeografske značilnosti in okoljska problematika v Južni Ameriki prikazuje naravnogeografsko raznolikost Južne Amerike in aktualne okoljske probleme. V prvem delu naloge so predstavljene geomorfološke značilnosti in geološki razvoj, podnebne, hidrogeografske, biogeografske in pedogeografske značilnosti. Predstavljena je tipizacija in značilnosti posameznih naravnogeografskih regij. V drugem delu so z vzročno-posledično analizo prikazani in predstavljeni okoljski problemi Južne Amerike, in sicer: deforestacija in uničevanje življenjskega prostora, erozija in degradacija prsti, izkoriščanje naravnih virov ter onesnaževanje zraka in voda. V zadnjem raziskovalnem poglavju smo na podlagi prejšnjih ugotovitev in izdelanega gradiva pripravili predloga za vinjeto v srednješolskem učbeniku ter predlog za izvedbo učne ure obravnavane tematike kot dodatno vsebino v gimnazijskem izobraževalnem programu.
Keywords: naravnogeografske značilnosti, Južna Amerika, okoljski problemi, deforestacija, erozija in degradacija prsti, izkoriščanje naravnih virov, onesnaževanje zraka in voda
Published: 10.05.2019; Views: 421; Downloads: 47
.pdf Full text (3,16 MB)

3.
Razvoj turizma ob Velenjskem jezeru
Laura Čater, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo predstavili geografski pregled Velenjske kotline, pri čemer smo osrednjo pozornost namenili Velenjskemu jezeru. Razvoj območja so zaznamovali premogovništvo, energetika in industrija, ki so se najintenzivneje razvijali v drugi polovici 20. stoletja. Pri tem velja izpostaviti leto 1986, ko je bilo izkopanih rekordnih 5,1 milijona ton premoga, kar pa ne bi bilo mogoče brez izgradnje Termoelektrarne Šoštanj, ki še danes velja za prepoznavni znak Velenjske kotline. Močno izkoriščanje premoga je pustilo številne okoljske posledice. Območje se je začelo počasi ugrezati, v najnižjih delih ugreznin pa se je začela zbirati voda. Tako so nastala t. i. ugrezninska jezera, med katerimi je največje in najbolj prepoznavno Velenjsko jezero. Območje Velenjskega jezera je v preteklosti veljalo za izrazito degradirano okolje, ki so ga z rekultivacijo spremenili v priljubljeno turistično destinacijo. Del obale Velenjskega jezera so spremenili v t. i. Velenjsko plažo, kjer so obiskovalcem na voljo številne vodne in obvodne dejavnosti, najbolj obiskana pa je sprehajalna pot ob jezeru. Število obiskovalcev v Mestni občini Velenje se iz leta v leto povečuje, za kar je zaslužen tudi razvoj turizma ob Velenjskem jezeru, ki prav tako vpliva na boljšo infrastrukturno opremljenost Velenja in spodbuja razvoj ostalih gospodarskih panog v regiji. V ta namen želijo v prihodnosti realizirati tri projekte, s katerimi bodo izboljšali kakovost preživljanja prostega časa in vplivali na privlačnost destinacije. Ob Velenjskem jezeru bo v prihodnosti stal prireditveni prostor z velikim odrom, ki bo namenjen številnim športnim, glasbenim, kulturnim in drugim zabavnim dogodkom. Na gladini jezerske vode nameravajo postaviti plavajoče hotelske namestitve, s katerimi želijo v Velenju vzpostaviti stacionarni turizem. S takšnim razvojnim trendom naj bi Velenjsko jezero kmalu sodilo med najbolj obiskane turistične destinacije v Sloveniji.
Keywords: naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti Velenjske kotline, Velenjsko jezero, Velenjska plaža, turistična ponudba, aktualni projekti
Published: 20.12.2018; Views: 541; Downloads: 103
.pdf Full text (4,16 MB)

4.
Prebivalstvo na goričkem v prvi polovici 20. stoletja v luči popisov prebivalstva
Miha Slana, 2018, master's thesis

Abstract: Goričko, gričevnata pokrajina na severovzhodu Slovenije, je bila skozi zgodovino vedno mejno območje, kjer je prihajalo do stikov med slovanskim, germanskim in madžarskim svetom. Čeprav je bilo Goričko skupaj z ostalim Prekmurjem več kot tisoč let ločeno od ostalih Slovencev na desni strani Mure, je tukajšnjim prebivalcev uspelo ohraniti svoj etnični in jezikovni značaj navkljub pritisku madžarske oblasti. Prva polovica 20. stoletja je prinesla polno sprememb in pretresov, ki so vplivali na prebivalstvo in jim pustili trajen pečat. V tem kratkem obdobju so številni »Goričanci« umirali na bojiščih prve in druge svetovne vojne, kar je vplivalo na razvoj prebivalstva na Goričkem. Prelomni trenutek v zgodovini prebivalstva Goričkega je bil podpis mirovne pogodbe med Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Kraljevino Madžarsko, ki je prinesla ponovno združitev s Slovenci v Kraljevini SHS. Med drugo svetovno vojno je Goričko zopet pripadalo Madžarski, ki se je odločila izbrisati vse sledi, ki jih je pustila jugoslovanska država. Konec vojne je prinesel olajšanje in ponovno združitev z ostalimi Slovenci, s katerimi si še v današnjem času delimo skupno pot. V obdobju raziskave je bilo na območju Goričkega izvedenih pet uradnih popisov. Popisa leta 1900 in 1910 sta bila izvedena v ogrski polovici Avstro-Ogrske države. Prvi popis po prvi svetovni vojni se je izvršil leta 1921 v Kraljevini SHS. V letu 1931 je sledil popis Kraljevine Jugoslavije, kateremu bi moral leta 1941 slediti naslednji popis, vendar je izbruh druge svetovne vojne popis premaknil za sedem let. Zadnji popis v danem obdobju je bil izvršen leta 1948, ki ga je organizirala Socialistična federativna republika Jugoslavija. S primerjavo popisov si lahko ustvarimo sliko demografskih sprememb, ki so sledile vojaškim posegom, menjavam oblasti in političnim ter gospodarskim spremembam. Zaradi pomanjkljivosti in spreminjajočih se kriterijev od popisa do popisa je primerjava popisov med sabo zahtevnejša in ne podaja povsem realne slike tedanje demografije.
Keywords: Goričko, popisi prebivalstva, jezik, upravno–teritorialne spremembe, statistični podatki, geografija v šoli.
Published: 25.09.2018; Views: 562; Downloads: 77
.pdf Full text (7,05 MB)

5.
Staranje prebivalstva v mestu Maribor
Uroš Horvat, 2017, original scientific article

Abstract: Avtor v uvodu analizira starostno sestavo prebivalstva v večjih slovenskih mestih in jo primerja s sestavo v mestu Maribor. Ugotavlja, da Maribor izkazuje najvišji delež starejšega prebivalstva in najvišji indeks staranja. V nadaljevanju analizira demografske razmere v 38 krajevnih skupnostih v mestu v obdobju med letoma 1981 in 2015. Ugotavlja, da se proces staranja razlikuje po posameznih delih mesta. V začetnem obdobju so bile najbolj neugodne razmere v starejšem delu mesta na levem bregu reke Drave, v zadnjem desetletju pa je staranje prebivalstva bolj izrazito v starejših t. im. delavskih stanovanjskih soseskah na desnem bregu, kamor se je mesto širilo v 60., 70. in 80. letih 20. stoletja in se je v njih vselila starostno dokaj homogena populacija. Na drugi strani se znotraj mesta kažejo ugodne demografske razmere v tistih območjih, v katerih je prišlo do sanacije in revitalizacije.
Keywords: družbena geografija, demogeografija, sestava prebivalstva, staranje prebivalstva, geografija naselij, mestno prebivalstvo, Slovenija, Maribor
Published: 16.04.2018; Views: 764; Downloads: 75
.pdf Full text (2,37 MB)
This document has many files! More...

6.
Izobrazbena sestava prebivalstva v mestu Maribor
Uroš Horvat, 2017, original scientific article

Abstract: Avtor v uvodu analizira izobrazbeno sestavo prebivalstva v večjih slovenskih mestih in jo primerja s sestavo v mestu Maribor, ki je drugo največje univerzitetno mesto v Sloveniji. Ugotavlja, da sodi Maribor med mesta z najvišjim deležem prebivalstva z doseženo terciarno izobrazbo v Sloveniji, vendar pa je v mestu še vedno z nadpovprečnim deležem zastopano prebivalstva s srednješolsko izobrazbo, kar je posledica intenzivnega razvoja industrijske dejavnosti v preteklih desetletjih. V nadaljevanju analizira razmere v posameznih delih mesta in ugotovi pomembne razlike med posameznimi deli mesta. Območje na levem bregu Drave izkazuje višji delež prebivalstva s terciarno izobrazbo, medtem ko območja na desnem bregu, zlasti na območjih starejše pozidave iz 50., 60. in 70. let 20. stoletja ter ob starejših industrijskih conah, izkazujejo višji delež prebivalstva z osnovnošolsko izobrazbo.
Keywords: družbena geografija, demogeografija, sestava prebivalstva, izobrazbena sestava, geografija naselij, mestno prebivalstvo, Slovenija, Maribor
Published: 16.04.2018; Views: 705; Downloads: 74
.pdf Full text (1,09 MB)
This document has many files! More...

7.
Razvoj in demografske značilnosti prebivalstva v mestu Maribor med letoma 1961 in 2015
Uroš Horvat, 2015, original scientific article

Abstract: Avtor v članku opredeli štiri faze razvoja prebivalstva v mestu Maribor. Hitri rasti števila prebivalstva v 60. letih 20. stoletja je sledila stagnacija v 80. letih in nato depopulacija v 90. letih in po letu 2000. V primerjavi z drugimi večjimi mesti v Sloveniji je bila depopulacija najbolj intenzivna prav v Mariboru (med letoma 1981 in 2008 se je število prebivalcev zmanjšalo za okoli 12 %). Naravni prirast je v mestu konstantno negativen vse od leta 1985 dalje, selitveni prirast pa je bil negativen med letoma 1992 in 2007. Maribor med večjimi slovenskimi mesti izkazuje tudi najbolj neugodno starostno sestavo prebivalstva z najvišjim deležem starega prebivalstva in najvišjim indeksom staranja, po zadnjem popisu prebivalstva pa zaostaja za drugimi mesti tudi po deležu prebivalstva z višje ali visoko šolsko izobrazbo, čeprav je drugo največje univerzitetno mesto v Sloveniji. Glede na ugotovljene demografske značilnosti se bo v naslednjih dveh desetletjih v mestu bistveno povečal delež prebivalstva v starosti nad 65 let, kar bo zahtevalo nove oblike organiziranja dejavnosti v mestu in prilagajanja starejši populaciji.
Keywords: demografski razvoj, nataliteta, smrtnost, selitve prebivalstva, starostna sestava, izobrazbena sestava, Maribor, Slovenija
Published: 16.04.2018; Views: 466; Downloads: 80
.pdf Full text (288,70 KB)
This document has many files! More...

8.
Transformation of the tourist infrastructure and tourist arrivals in Maribor in the last two decades
Uroš Horvat, 2012, original scientific article

Abstract: The paper presents the development of tourism in Maribor, with a focus on major changes in the tourist offer (especially tourist infrastructure and accommodation facilities) and tourist visit since 1991. Changes in tourist flows to South-East Europe, the great economic crises and the collapse of the major industrial companies in Maribor was followed by a large decrease in tourist visit and the need for transformation of the tourist offer in the city. In Maribor was built a range of new hotels and other accommodation facilities, which resulted in the fact that since 2000 increased diversity and quality of the tourist offer and, consequently, has gradually started to increase also the tourist visit. However, Maribor still shows all the characteristics of a tourist destination with the dominant urban tourism, which is characterized by short average length of stay of tourists and the high share of overnight stays in hotels.
Keywords: geography of tourism, urban tourism, tourist visit, overnight stays, Slovenia, Maribor
Published: 10.04.2018; Views: 410; Downloads: 76
.pdf Full text (560,46 KB)
This document has many files! More...

9.
Health resorts and their importance for the development of less developed areas in Slovenia
Uroš Horvat, 2010, review article

Abstract: In the paper is presenting the importance of health resorts for the development of less development areas in Slovenia. Health resorts are one of the oldest kinds of tourist resorts and started to develop in Slovenia already in 18th and in the beginning of 19t h centuries. The main reasons for the first tourists’ visits were connected with bathing in thermal waters, drinking of healing water, socializing of the higher social classes and entertainment. Later, the health resorts became centres of highly qualified medical rehabilitation based on the basis of using of natural remedies and modern medical treatments. The so called classical health resorts prevailed in Slovenia until the mid-1980s. The beginning of the 1990s marked an important turnabout in the development of health resorts in Slovenia. With the construction of modern swimming pools, some health resorts have started to use thermal water for fun and “experience”. The so called “thermal rivieras” or “thermal parks” have emerged with covered or open pools, which are open throughout the year. The reorientation to mass tourism based on recreation, healthy lifestyle, wellness etc., as well as spending of holidays in apartment accommodation have significantly increased the tourist visits in the so called recreation health resorts. These are usually located in less developed areas of the country, which means their importance is even greater for the employment of the inhabitants and the spatial and functional development of rural areas. In the case study author is orientated especially on the development of the health resorts in the Posotelje region (in NE Slovenia).
Keywords: economic geography, geography of tourism, health resorts, less developed areas, Slovenia
Published: 29.03.2018; Views: 396; Downloads: 56
.pdf Full text (202,46 KB)
This document has many files! More...

10.
Demografske in socioekonomske značilnosti kmečkih gospodinjstev v naselju Dobrovce na Dravskem polju in njihov vpliv na kmetovanje na vodovarstvenem območju
Uroš Horvat, 2008, original scientific article

Abstract: V prispevku so prikazane glavne demografske in socioekonomske značilnosti kmečkih gospodinjstev v naselju Dobrovce na Dravskem polju, kjer se nahaja črpališče pitne vode Mariborskega vodovoda. V skladu z Uredbo o vodovarstvenih območjih je bila v letu 2008 prepovedana uporaba fitofarmacevtskih sredstev ter omejena raba mineralnih in organskih gnojil, ki vsebujejo dušik, po prehodnem obdobju pa bo slednja tudi povsem prepovedana. Upoštevanje določil načina kmetovanja na vodovarstvenem območju bo vplivalo na precejšnje zmanjšanje pridelkov in imelo velik vpliv na ekonomski in socialni položaj kmečkega prebivalstva v naselju, saj ima večina kmetij na varovanem območju več kot polovico svojih zemljišč.
Keywords: Slovenija, Dobrovce, geografija, gospodinjstva, demografski razvoj, kmetijstvo, raba tal, vodni viri, vodovarstvena območja
Published: 15.03.2018; Views: 618; Downloads: 58
.pdf Full text (842,98 KB)
This document has many files! More...

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica