1. |
2. UDELEŽBA JAVNOSTI PRI ODLOČANJU O POSEBNIH DEJAVNOSTIH V OKVIRU AARHUŠKE KONVENCIJE IN ZVO-1Monika Horvat, 2015, undergraduate thesis Abstract: V pričujočem diplomskem delu se posvečam osvetlitvi udeležbe javnosti pri odločanju o posebnih dejavnostih oziroma konkretnih posegih v okolje, ki svojo pravno podlago nosijo v prvem izmed treh sklopov drugega stebra Aarhuške konvencije.
Aarhuška konvencija oziroma Konvencija ZN o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah predstavlja osnovo sodobne okoljske regulative in med drugim daje posebno težo krepitvi vloge javnosti in nevladnih organizacij pri reševanju okoljske problematike. Zagotavlja učinkovit model za zagotavljanje zaščite okolja in človekovih pravic ter daje izreden pomen ozaveščenosti in vključitvi javnosti v odločevalske procese z namenom večje preglednosti in odgovornosti delovanja organov javne oblasti.
Sprva podajam zgodovinski okvir, znotraj katerega se je konec prejšnjega stoletja na doktrini trajnega razvoja začela intenzivno razvijati okoljevarstvena zakonodaja, katere del je tudi Aarhuška konvencija, katere podpisnica je že v samem začetku bila tudi Republika Slovenija. Nato podam oris posegov v okolje, kot izhajajo iz Zakona o varstvu okolja in jih površinsko predstavim z namenom grobega pregleda udeležbe javnosti v postopkih izdajanja okoljevarstvenih soglasij in dovoljenj v slovenskem pravnem prostoru. Za tem se osredotočim na primerjavo slovenske pravne ureditve na področju udeležbe javnosti v postopkih za izdajo dovoljenja za konkreten poseg v okolje z Aarhuško konvencijo in pri tem spremljam implementacijo določb šestega člena konvencije v slovenski pravni red. Izhajajoč iz zahtev konvencije morajo namreč pogodbenice sprejeti potrebne zakonodajne, ureditvene in druge ukrepe, vključno z ukrepi za uskladitev določb za izvajanje konvencije, kakor tudi ustrezne ukrepe za njihovo izvrševanje, da se vzpostavi in ohrani jasen, pregleden in dosleden okvir za izvajanje določb konvencije. Za konec predstavim še različne pristope k opredeljevanju subjektov pravic skozi konvencijo in ZVO-1.
Keywords: Aarhuška konvencija, Zakon o varstvu okolja, udeležba javnosti, presoja vplivov na okolje, Direktiva PVO, Direktiva IPPC, okoljevarstveno soglasje, okoljevarstveno dovoljenje, odločanje o posebnih dejavnostih
Published in DKUM: 06.07.2015; Views: 2039; Downloads: 225
 Full text (700,12 KB) |
3. KOMUNIKACIJA BLAGOVNE ZNAMKE V SPLETNIH DRUŽBENIH OMREŽJIH. PRIMER KEKCA NA FACEBOOKUMonika Horvat, 2014, master's thesis Abstract: Namen naloge je preučiti komunikacijo blagovne znamke, še posebej na spletnih družbenih omrežjih, ter izvesti in analizirati komunikacijo blagovne znamke Kekec pašteta na Facebooku. V teoretičnem delu smo predstavili zgodovino spletnih družbenih omrežij, nato smo se posvetili Facebooku, njegovim značilnostim in možnostim, kako na njem ustvarjati publiciteto. V ta namen smo analizirali komunikacijo blagovnih znamk Coca-Cola, Cockta in Argeta. Ugotovitve tega dela smo uporabili v empiričnem delu, kjer smo ustvarili Facebook stran Kekec - TA PRAVA in z natančno pripravljenim načrtom objav ter oglaševanjem preverili odzive Facebook uporabnikov iz Slovenije. V zaključku ugotavljamo, da z dobro načrtovano Facebook stranjo lahko prav tako kot z oglaševanjem dosežemo zadovoljive rezultate.
Keywords: blagovna znamka, spletna družbena omrežja, komunikacija
Published in DKUM: 26.02.2015; Views: 2219; Downloads: 200
Full text (3,57 MB) |
4. Skrb za starejše v referenčni ambulantiMonika Horvat, 2013, undergraduate thesis Abstract: Zaradi porasta kroničnih bolezni v starosti in staranja prebivalstva se v referenčni ambulanti posveča posebna pozornost starejšim osebam. V referenčni ambulanti, diplomirana medicinska sestra sodeluje pri zgodnjem odkrivanju kroničnih bolezni, izvaja zdravstveno vzgojno delo ter tesno sodeluje z zdravnikom in ostalimi strokovnimi delavci v skrbi za zdrav način življenja starejših.V diplomskem delu smo predstaviti vlogo referenčne ambulante v skrbi za starejše kronično bolne ter z raziskavo ugotavljali kakšen je življenjski slog starejših in katera kronična obolenja so najpogostejša pri tistih starejših, ki so bili obravnavani v referenčni ambulanti.
Keywords: starostnik, kronične bolezni, življenjski slog, medicinska sestra, referenčna ambulanta
Published in DKUM: 15.10.2013; Views: 1843; Downloads: 282
Full text (602,46 KB) |
5. KMETIJA SLAVNIH: SPORNOST DA ALI NE?Monika Horvat, 2010, bachelor thesis/paper Abstract: Resničnostni šovi so v Sloveniji doživeli pravi razcvet. Bar, Veliki brat, Kmetija oziroma Kmetija slavnih so pred zaslone pritegnili veliko gledalcev, ki se želijo ob takih oddajah sprostiti. Ravno zaradi velike gledanosti vseh starostnih populacij prebivalstva ustvarjalci resničnostnih šovov ne bi smeli pozabiti na etičnost. V Kmetiji slavnih smo tako še posebej bili priča raznim spornim prikazom pornografije in nasilja, ki niso bili primerni za čas predvajanja. V diplomski nalogi sem skušala prikazati, s kakšnimi zakonskimi omejitvami, ki veljajo za programske vsebine v Sloveniji in Evropi, so se srečali ustvarjalci oddaje Kmetija slavnih ter kakšni ukrepi so jih ob kršenju zakonov doleteli. V drugem delu je narejena raziskava, ki je vključevala 132 anketirancev. Izrazili so svoje mnenje o Kmetiji slavnih. Oddajo je redno, torej vsak dan, spremljalo 18,18 % anketirancev, ostali so jo občasno. Večina se je strinjala, da Kmetija slavnih nima primerne vsebine. 88,6 % anketirancev je med drugim še menilo, da ni primerna za otroke do 15. leta starosti, saj ne prinaša koristnega sporočila.
Keywords: Kmetija slavnih, Kmetija, resničnostna oddaja, zakonske omejitve
Published in DKUM: 08.12.2010; Views: 10588; Downloads: 259
Full text (1,08 MB) |
