Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Količina emisij toplogrednih plinov se je od začetka industrijske revolucije do danes znatno povečala. Koncentracija najpomembnejšega antropogenega toplogrednega plina ogljikovega dioksida (CO2) se je povečala za več kot 40 %. Zajemanje ogljikovega dioksida je učinkovita metoda za separacijo ogljikovega dioksida od preostalih dimnih plinov in najobetavnejša metoda za zmanjšanje emisij v bližnji prihodnosti. Glavni vir emisij CO2 pri proizvodnji aluminija je zgorevanje anod v Hall-Héroultovem procesu. CO2 se tvori tudi pri Boudouardovi reakciji, kjer CO2 reagira z ogljikovo anodo, pri čemer se tvori ogljikov monoksid, ki kasneje oksidira v CO2. Cilj magistrske naloge je bil razviti model odprte zanke za zajemanje ogljikovega dioksida iz procesa proizvodnje aluminija. Za simulacijo procesa smo uporabili program Aspen Plus. Monoetanolamin smo izbrali kot absorpcijski medij. Raziskovali smo vpliv temperature dimnih plinov, pretoka dimnih plinov in začetne koncentracije CO2 v dimnih plinih na obratovanje in ekonomiko procesa. Rezultati kažejo, da stroški procesa zajemanja CO2 naraščajo s povišanjem temperature in padajo s povečanjem pretoka, medtem ko stroški pri spremembi začetne koncentracije CO2 v dimnih plinih sprva padajo, nato pa naraščajo. Najboljše tehnološko-ekonomske rešitve za naš proces smo dobili pri temperaturi 75 °C, pretoku 205 kg/s in začetni koncentraciji CO2 4 %.
Ključne besede: zajem ogljikovega dioksida, proizvodnja aluminija, emisijski kuponi, Aspen Plus
Objavljeno v DKUM: 22.11.2017; Ogledov: 1758; Prenosov: 312
Celotno besedilo (2,20 MB)

Opis: V magistrski nalogi smo razvili postopek in izvedli preliminarno analizo kovin v ptičjem perju v industrijskem laboratoriju Talum Inštitut, d. o. o. Novost v metodološkem delu ustaljenega postopka analize kovin v vzorcih s tehniko ICP-MS je predstavljala priprava biološkega materiala za razklop v mikrovalovni pečici. Vzorce perja 22 osebkov 7 različnih vrst (lesna sova, Strix aluco, kanja, Buteo buteo, skobec, Accipiter nisus, kragulj, Accipiter gentilis, kozača, Strix uralensis, mala uharica, Asio otus, rečni galeb, Larus ridibundus) iz 12 lokacij (Ljubljana z okolico, Ivančna Gorica, Kranj, Brnik, Velenje, Celje, Griže, Remšnik, Maribor, Ptuj, Šentjernej, Koper) smo prejeli od Zatočišča za zaščitene prostoživeče živali Golob, d. o. o., na Muti. Odvzeli so jih v času kliničnega pregleda in zdravstvene oskrbe živali. Vzorce so odvzeli tudi poginulim ali usmrčenim osebkom. Krovna in puhasta peresa s prsnice smo uporabili v celoti, letalna peresa peruti in repa pa smo razrezali na distalni in proksimalni del ter srednji del na pigmentirane in manj pigmentirane proge. Analizirali smo vsebnost 25 elementov: Ag, As, Al, Ba, Be, Ca, Cd, Co, Cr, Cu, Fe, K, Mg, Mn, Mo, Na, Ni, Pb, Sb, Se, Sn, Sr, Ti, Tl in Zn. Uspešnost metode smo preverili s primerjavo rezultatov analize različnih delov letalnih peres peruti in repa s trendi iz literature. Potrdili smo, da Talum Inštitut, d. o. o., omogoča izvedbo merjenja koncentracij kovin v ptičjem perju. Rezultate analize smo uredili po lokacijah, vrstah in trofičnih nivojih. S kovinami bolj obremenjena mesta so Ptuj, Maribor, Šentjernej, Celje in Velenje, manj pa Ivančna Gorica, Brnik in Remšnik. Na osnovi rezultatov glede na vrste in trofične nivoje nismo mogli oblikovati splošno veljavnih sklepov zaradi premajhnega števila vzorcev v posameznih kategorijah.
Ključne besede: kovine, perje, bioindikator, biomonitoring
Objavljeno v DKUM: 05.01.2016; Ogledov: 2559; Prenosov: 219
Celotno besedilo (2,15 MB)