Search the digital library catalog

Abstract: Moderne civilne kodifikacije iz 19. stoletja, so v evropskem prostoru pomenile izjemen prelom v pravni znanosti in revolucijo na področju obravnave civilnega prava. Prva takšna kodifikacija civilnega prava je bil francoski Code civil (1804). Pred 18. stoletjem resnih poskusov kodifikacije na francoskem ozemlju ni bilo, šele z revolucionarnim prevratom so se pojavile težnje h kodificiranju prava, ki bi odpravila zmedo starega režima (ancien régime). Pravo tega obdobja, katero so v revolucionarni dobi, za potrebe razlikovanja med novim in starim režimom, imenovali l'ancien droit, je bilo razdeljena na regijo običajnega prava na severu in regijo rimskega prava na jugu. Ta delitev v povezi s kraljevo zakonodajo je predstavljala zmedo pravnih virov in oteževala poskuse kodificiranja. V času revolucionarnega obdobja je bilo več poskusov kodifikacije prava, vendar zaradi turbulentnega časa v družbi in nestrinjanja glede temeljnih postulatov prava, do nje ni prišlo. Šele z Napoleonovim prevzemom oblasti in ustoličenjem konzulata so se začeli prvi pravi koraki k pripravi civilnega zakonika. Tako je po več letnih prizadevanjih Code civil bil sprejet 21. marca leta 1804. S sprejetjem civilnega zakonika so se uresničile sanje, ki so navdihovale francoske pravnike več stoletij. Code civil je bil edinstven podvig, saj je predstavljal kompromis med tradicijo ancien régime in radikalizmom revolucije. V skladu s t.i. duhom zmernosti je ubral pot med njima in v svojih določbah uspeh ohraniti ravnotežje med reakcionizmom in radikalizmom. V Code civil je moč čutiti vpliv običajnega prava, rimskega prava, kanonskega prava, revolucionarnega prava in kraljevih ordonanc. Po vzoru Gajevih institucij je zakonik razdeljen na tri knjige, v samih določbah pa prevladuje vpliv običajnega prava. Vendar je običajnopravni značaj zakonika bil oslabljen z vključitvijo rimskega prava in revolucionarno miselnostjo časa v katerem je nastal. Določbe Code civil so oblikovane enotno, sistematično, natančno in jasno. Razlog tega je bil v želji po odpravi zmede l'ancien droit. Določbe oblikovane v razumljivem slogu so olajšale implementacijo zakonika v praksi in zagotavljale splošno razumljivost. Tako so na ustrezen način omejili izjeme in nejasnosti. K prefinjenosti zakonika priča tudi njegov vpliv na razvoj prava po svetu. Avtoriteta, prestiž in domet zakonika je primerljiv le z rimskim pravom.
Keywords: kodifikacija, civilni zakonik, Code civil (1804), francoska revolucija, običajno pravo, rimsko pravo, pravna zgodovina
Published in DKUM: 02.10.2025; Views: 0; Downloads: 21
Full text (1,98 MB)

Abstract: The publication focuses on the crucial topics of protecting children's rights in civil, criminal, and international law. In today's rapidly evolving digital landscape, ensuring the well-being and rights of children has become more complex yet paramount. This comprehensive exploration delves into the multifaceted legal frameworks and challenges surrounding children's rights in various legal domains. From issues of custody and education to juvenile justice and international treaties, this book offers insights into the evolving landscape of child protection laws. With a keen focus on navigating the digital age's influence on children's rights, this publication serves as a valuable resource for legal professionals, policymakers, educators, and advocates dedicated to safeguarding the rights and welfare of children.
Keywords: civilno pravo, kazensko pravo, mednarodno pravo
Published in DKUM: 19.08.2025; Views: 0; Downloads: 9
Full text (4,75 MB)

Abstract: V magistrski nalogi je v ospredju predvsem zgodovinski vidik razvoja celotnega slovenskega pravnega sistema, tako sodnega, kot tudi zakonodajnega. Gre za razpon zgodovinskih obdobij od Avstrijske monarhije, Avstro-Ogrske in vseh kasnejših oblik povezovanja balkanskih narodov, torej Jugoslavije, torej predvsem druga polovica 19. stoletja in 20 stoletje. Raziskoval bom ustavne ureditve, kako so vplivale na zakonodajo in ureditev, tako civilnega, kot kazenskega, družinskega, upravnega in volilnega, tako javnega kot zasebnega prava. Prav tako se bom osredotočil na pomembnejše posameznike, ki so s svojimi revolucionarnimi idejami in modernejšimi vidiki pomembno oblikovali tok razvoja prava in demokracije. Dotaknil se bom tudi političnih smeri in kako se je glede na ta prepričanja prilagajala zakonodaja in menjavalo vodstvo države. Pomembni vidik je tudi vpliv na razvoj in uporabo slovenskega jezika, ki ga bom preko dokumentov in arhivskih besedil v magistrski nalogi izpostavil in predstavil. Gre za enega od temeljev oblikovanja narodov in narodnega zavedanja ter oblikovanja uporabe prava v slovenščini in začetka slovenskih pravnih postopkov in sodstva. Med drugim bom izpostavil tudi pomembnejša ozemlja, na katera je bilo razdeljeno slovensko ozemlje, med različnimi obdobji in vladavino, kajti razvoj velikokrat ni bil enoten na vseh ozemljih, predvsem zaradi različnih vplivov sosednjih dežel in ljudstev ter razlikah v ideologiji prava. Geografsko gledano se bom najbolj osredotočil ravno na področje današnje Slovenije in okolico, predvsem Avstrijo, nekatere dele Italije in seveda bivše države SFR Jugoslavije, ker se je v moderni dobi ravno v tem času in teh vladavinah slovensko pravo najbolj razvijalo in na koncu koncev postalo samostojen in neodvisen pravni sistem.
Keywords: Ustava, monarhija, kraljevina, republika, pravni sistem, Slovenski jezik, zakon, komunizem, socializem, kapitalizem, temeljna načela, parlament, skupščina.
Published in DKUM: 20.12.2024; Views: 0; Downloads: 103
Full text (1,53 MB)

Abstract: Odvetništvo je spoštovanja vreden poklic, ki ima svoje korenine že v antičnih časih in se je ohranil do današnjih dni. Ugled odvetnikov kot pravnikov je skozi stoletja naraščal, medtem ko so razvoj družbe in spreminjajoči se načini življenja privedli do tega, da je odvetništvo postalo nepogrešljiva institucija. Beseda odvetnik ima dolgo zgodovino. Srečamo ga v staronemškem jeziku kot »anawalto«, v srednje visoki nemščini kot »an(e)walt«, v nizki nemščini se uporablja šele od 15. stoletja dalje. Poklic odvetnika kot zastopnika stranke je nastal in se razvijal skladno in skupno za razvojem države in prava. Po Ustavi RS je odvetništvo zasebnopravna služba, ki pa je povezana z zagotavljanjem javnega interesa oziroma javne koristi (137. člen Ustave: »Odvetništvo je kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, ki jo ureja zakon.«). Začetek modernega odvetništva na Slovenskem sega v čas marčne revolucije v Avstrijskem cesarstvu leta 1848 in sprememb, ki so ji sledile. S sprejetjem provizoričnega odvetniškega reda leta 1849 so se začele pozitivne spremembe, ki so odvetnikom in njihovim stanovskim organizacijam prinesle nove pravice, pa tudi jasno zapisane dolžnosti. Leta 1868 je v Avstro-Ogrski v veljavo stopil Advoaktenordnung, pravni predpis, ki je v monarhiji povsem preoblikoval poklic odvetnika. Zaradi Advoaktenordnunga so se avstro-ogrski odvetniki organizirali v deželne zbornice, ena od njih je bila tudi Kranjska odvetniška zbornica, ki je po prvi svetovni vojni nadaljevala pot kot Odvetniška zbornica v Ljubljani, Advokatska komora v Ljubljani in po drugi svetovni vojni ponovno kot Odvetniška Zbornica v Ljubljani ter končno kot Odvetniška zbornica Slovenije vstopila v novonastalo državo Slovenijo. Odvetniška zbornica je samoupravna oziroma avtonomna poklicna organizacija odvetnikov. Danes je v Odvetniški zbornici vpisanih več kot 2000 odvetnikov, vsako leto se pridruži med 120 in 150 novih odvetnikov.
Keywords: odvetnik, odvetništvo, odvetniška zbornica, Odvetniški red, zgodovina
Published in DKUM: 24.06.2024; Views: 237; Downloads: 96
Full text (23,15 MB)

Abstract: Evtanazija (euthanatos), ki v skladu z grškim izvorom, pomeni dobro ali blago smrt, tudi danes ne razumemo dosti drugače. Iz enega vidika pomeni smrt brez trpljenja, iz drugega pa same ukrepe, ki naj pripeljejo do take smrti. Glede na ukrepe jo ločimo na aktivno in pasivno. Evtanazijo lahko delimo tudi glede na izraženo voljo bolnika in sicer: prostovoljna, neprostovoljna in prisilna evtanazija. Primer prisilne evtanazije je »nacistična evtanazija«, katera se je začela pripravljati že leta 1933, s prihodom nacistov na oblast. Najprej je bil sprejet zakon o sterilizaciji, ki so ga kasneje razširili z določbami o prisilnih splavih, da bi preprečili potomstvo dedno bolnim. Nadaljevali so z evtanazijo iznakaženih in umsko bolnih novorojencev v raznih otroških zavodih. Kasneje so razpotegnili starostno mejo na otroke do 16. leta. Vse to je bila zgolj predhodna faza evtanazije odraslih ali tako imenovane Akcije T4. Slednja je potekala v skrajni tajnosti in v njej je bilo do septembra leta 1941, ko je bila Akcija T4 ustavljena, usmrčenih okrog 70.000 ljudi. Kljub ustavitvi evtanazije odraslih pa se je ta še vedno odvijala, na skrivaj, v zdravstvenih ustanovah, vse do konca vojne. »Nacistična evtanazija« je »zrasla« v nacistični ideologiji, ki pa se je zgledovala med drugim tudi po evgeniki 19. in 20. stoletja. Evgenika je načrtno prizadevanje za telesno in duševno izboljšanje potomstva, to je njen pozitivni vidik. Hkrati ima tudi negativni vidik, ko gre za načrtno uničevanje potomstva iz različnih razlogov, lahko tudi rasističnih. Iz navedenega sledi, da je »nacistično evtanazijo« mogoče razlagati iz dveh vidikov, iz vidika evtanazije in evgenike. Torej »nacistična evtanazija« kot negativni evgenični ukrep. Da so lahko »nacistično evtanazijo« izvajali, je poleg močne propagande, pripomogel pravni in politični sistem. Torej totalitarna diktatura s svojim nasiljem, propagando in enostrankarskim sistemom. Na drugi strani pa pravni sistem, ki je služil zgolj za uresničevanje nacistične ideologije in je podredil vlogo človekovih pravic, jih močno omejil ter v veliko preveč primerih, odvzel. Pravni red z najbolj krutimi, krivični in nemoralni zakoni, ki so na podlagi zakona o »posebnih« pooblastilih, lahko bili protiustavni.
Keywords: pravni sistem, politični sistem, totalitarizem, diktatura, nacizem, evgenika, morala, milostna smrt, umor
Published in DKUM: 12.10.2020; Views: 1962; Downloads: 300
Full text (656,33 KB)