SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 139
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
DIVERGENTNA RAZLAGA PRAVIL O UVOZU IN IZVOZU BLAGA V EU
Tjaša Brglez, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga »Divergentna razlaga pravil o uvozu in izvozu blaga v EU« predstavlja različno razlago členov 28 in 29 Pogodbe o Evropski skupnosti, ki jo je Sodišče Evropskih skupnosti razvilo v svoji sodni praksi. V prvem in drugem delu je predstavljena obsežna sodna praksa Sodišča ES, ki obravnava omejitve na področjih uvoza in izvoza na notranjem trgu Evropske unije. Slednje se na podlagi odločitev Sodišča ES ne razlagajo enako, saj je domet člena 28 PES, ki zadeva uvoz, širši kot v primeru izvoza. V nalogi so podani različni argumenti, takšni, ki sledijo dosedanji ureditvi, in takšni, ki ji nasprotujejo. V zadnjem delu naloge je predstavljena zadeva Gysbrechts, ki zadeva področje izvoza in v kateri je generalna pravobranilka predlagala poenoteno razlago členov 28 in 29 PES.
Ključne besede: pravo EU, notranji trg, prost pretok blaga, uvoz, izvoz, člen 29 PES
Objavljeno: 15.12.2009; Ogledov: 2638; Prenosov: 520
.pdf Celotno besedilo (359,11 KB)

3.
Javni red in nogometno navijaštvo v EU
Vasja Čepič, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu skušam pojasniti vpliv primarne in sekundarne evropske zakonodaje na izjeme iz razlogov javnega reda in javne varnosti, ki jih države članice lahko navedejo pri omejitvah gibanja državljanov Unije. Katere ukrepe lahko slednje sprejmejo v primerih organiziranih nogometnih navijaških skupin, kako obravnavajo posameznike — državljane Unije, ali upoštevajo splošno prepoved diskriminacije med lastnimi državljani in državljani Unije in kako ta prepoved dejansko vpliva na postopke, ki jih država članica gostiteljica vodi zoper osebe, katerih gibanje omejujejo na podlagi izjeme javnega reda in/ali javne varnosti. Predmet raziskave je tudi, kako organi držav članic v praksi upoštevajo primarno in sekundarno zakonodajo EU (torej Pogodbo o ES in Direktivo 2004/38 in druge dokumente) in kako države članice implementirajo evropsko zakonodajo v svoj pravni red. Zaradi nujne skladnosti primarne in sekundarne zakonodaje je uporaba ukrepov zavrnitve vstopa ali izgona proti državljanom druge države članice skrajno sredstvo, ki ga lahko država članica gostiteljica uporabi; kajti državljan Unije je tudi »njen« državljan in je v očeh zakona popolnoma enakopraven državljanom države članice gostiteljice, zato mora biti deležen tudi enakega obravnavanja. Poleg tega poskušam razložiti, kdaj navijaštvo preraste v huliganstvo in kdaj je v nasprotju z javnim redom ali ogroža javno varnost; opisujem tudi nekaj tipičnih primerov neprimernega osebnega obnašanja, ki škoduje samim temeljem družbe in je lahko podlaga za zavrnitev vstopa ali deportacijo državljana Unije in kako se države članice, njihove policije in Interpol borijo proti huliganom, ki kvarijo nogomet. Kje je meja med varovanjem javnega reda države članice in diskriminacijo državljana EU? Kje so meje suverenosti držav članic in meje veljavnosti Pogodbe o ES in ostale zakonodaje EU? Odgovore na ta vprašanja ponuja sodna praksa Sodišča ES, ki je s sodbami v preteklih zadevah poskušalo napolniti pravne praznine in ponuditi bolj jasno definicijo pojem javni red. Mednarodne nogometne tekme predstavljajo državljanom Unije možnost udejanjanja pravice gibanja po prostoru EU, prav tako omogočajo državam članicam krepiti sodelovanje, na preizkušnjo pa postavljajo tudi policiste držav članic gostiteljic in Nacionalne nogometne informacijske točke, ki so tisti, ki morajo skrbeti, da pravo EU ni zgolj črka na papirju. Vse to pa tlakuje pot novi, bolj tesni obliki povezanosti držav EU — Združenim državam Evrope!
Ključne besede: Pravo EU, Sodišče ES, Pogodba o ES, Direktiva 2004/38, javni red, državljanstvo EU, enakopravno obravnavanje, državna suverenost, nogometni navijači, mednarodne nogometne tekme, Nacionalna nogometna informacijska točka, huligani
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 2081; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

4.
SVOBODA GIBANJA DRUŽINSKIH ČLANOV DRŽAVLJANOV EU V LUČI ZADEVE METOCK
Lara Grušovnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavam pravico svobodnega gibanja družinskih članov državljanov Evropske unije v luči zadeve Metock. V prvem delu predstavljam postopek predhodnega odločanja pred Sodiščem Evropske unije, nadaljujem z opisom pravice do prostega gibanja državljanov Evropske unije in njihovih družinskih članov s poudarkom na Evropskem državljanstvu in Direktivi 2004/38/ES, ki ureja pravico državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic. Omenjam tudi Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Schengenski režim. Na koncu prvega dela povzemam odločitev Sodišča v zadevi Akrich s področja prostega gibanja delavcev in njihovih družinskih članov. V drugem delu diplomskega dela analiziram zadevo Metock, preko katere želim ugotoviti obseg pravice do prostega gibanja družinskih članov državljanov Evropske unije, ki so državljani tretjih držav. Sprva opisujem dejansko stanje in navajam stališča tožnikov in toženca, končam z argumenti in sodbo Sodišča ter sklepnimi predlogi generalnega pravobranilca.
Ključne besede: Direktiva 2004/38/ES, zadeva Metock, zadeva Akrich, evropsko državljanstvo, postopek predhodnega odločanja, Schengenski režim, Listina EU o temeljnih pravicah, pravica prostega gibanja državljanov EU in njihovih družinskih članov.
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 2721; Prenosov: 491
.pdf Celotno besedilo (409,60 KB)

5.
SODNO VARSTVO ČLOVEKOVIH PRAVIC V LUČI UVELJAVITVE LIZBONSKE POGODBE
Igor Luzar, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem zajel varstvo človekovih pravic na nadnacionalni ravni, pri čemer sem se najprej osredotočil na opis razvoja tega varstva na globalni, nato pa še na regionalni ravni v okviru Sveta Evrope in EU. Skozi nalogo je prikazana sodna praksa sodišč ESČP in Sodišča EU, pri analizi njunega medsebojnega razmerja pa sem primerjal njuno sestavo, postopek pri njunem odločanju, zgodovinski razvoj, pravne podlage za njuno delo, pravice in svoboščine, ki jih varujeta pri svojem odločanju, kot tudi možnosti dostopa do teh dveh sodišč. Poudarek je podan tudi pri opisu najvidnejših načel, ki skozi sodno prakso usmerjajo njuno delo. Jedro diplomske naloge je posvečeno pregledu učinkov, ki naj bi jih imela večja naslonitev Sodišča EU na ESČP po uveljavitvi Lizbonske pogodbe kot tudi potencialni pristop EU k EKČP. Zato je v nadaljevanju najprej podano razmerje med EKČP in Listino EU o temeljnih pravicah kot katalogoma človekovih pravic, na katerih sodna praksa teh sodišč temelji, oziroma bo temeljila v prihodnosti. Sledi razlaga sodb Sodišča EU na področju varstva človekovih pravic in primerjava s sodno prakso ESČP, pri čemer sem iskal njune medsebojne sorodnosti, neskladja, kot tudi očitna nasprotja v podanih odločitvah. V luči novih razmerij med njima sem opisal možne učinke, ki bi jih večja naslonitev Sodišča EU na ESČP imela v institucionalnem, ustavnem in normativnem pogledu, ter se ustavil še pri vprašanju večje upravičenosti EU in njene povezanosti s preostalo Evropo. Nadalje sem analiziral učinke, ki bi jih naslonitev imela na odnose med EU in državami članicami EU, ter na koncu razložil tudi tiste možne učinke, ki jih takšna naslonitev utegne imeti na globalna razmerja EU do preostalega sveta.
Ključne besede: Lizbonska pogodba, sodna praksa, EU, ESČP, Sodišče EU, EKČP, Listina EU o temeljnih pravicah, varstvo človekovih pravic
Objavljeno: 11.02.2010; Ogledov: 3846; Prenosov: 1188
.pdf Celotno besedilo (608,59 KB)

6.
PROSTO OPRAVLJANJE STORITEV PO PRAVU EU IN STO
Aleksandra Jelača, 2010, diplomsko delo

Opis: Delež storitev v BDP držav je velik in se še povečuje. Prost pretok storitev je ena od štirih temeljnih svobočin prava EU, posebno mesto pa ima tudi v okviru STO. Med tem ko pravo EU storitve, povezane z igrami na srečo ne ureja enotno, pač pa jih urejajo države članice same, pravo STO le-te ne razlikuje od drugih storitev. Načeli nediskriminacije in sorazmernosti sta ureditvama skupni, delno pa to velja tudi za izjeme, ki lahko v določenih primerih prost pretok storitev omejijo. Postopki pred Sodiščem EU in pred organi STO se pomembno razlikujejo v tem, kdo postopek lahko sproži, prav tako pa je razlika tudi glede uveljavljanja odločitve v praksi in sankcij, ki so zagrožene v primeru kršitve predpisov.
Ključne besede: Prosto opravljanje storitev, EU, STO, igre na srečo, Placanica, US-Gambling, Sodišče EU, reševanje sporov v okviru STO, Pogodba o delovanju EU, GATS
Objavljeno: 26.02.2010; Ogledov: 2033; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (690,10 KB)

7.
VZAJEMNO PRIZNAVANJE PROIZVODNIH PRAVIL PO PRAVU EVROPSKE UNIJE
Katja Leber Vračko, 2010, diplomsko delo

Opis: Pravilo vzajemnega priznavanja določa, da se mora blagu, proizvedenemu in danemu na trg v eni državi članici praviloma brez omejitev dopustiti dostop na trg drugih držav članic. Načelo pomembno vpliva na prost pretok blaga med državami članicami Evropske unije, saj kar ena četrtina proizvodov v meddržavni trgovini EU še ni harmonizirana in je zato podvržena nacionalnim proizvodnim pravilom. Za gospodarske subjekte to večkrat pomeni dodatno prilagajanje in stroške, saj morajo pri meddržavni prodaji blaga zadostiti pravilom izvorne in namembne države članice. Ker to pomeni dvojno breme, je tuje blago v slabšem položaju kot domače. Načelo vzajemnega priznavanja zato zahteva priznavanje proizvodnih pravil drugih držav članic in s tem zagotavlja negativno integracijo v popolnoma novem pomenu. Pravilo vzajemnega priznavanja pa ni absolutno, države članice imajo namreč možnost, da za dostop na njihov trg zahtevajo izpolnitev strožjih proizvodnih pravil. Gre za izjeme od vzajemnega priznavanja, ki državam članicam omogočajo, da preverijo, ali določen proizvod iz druge države članice zagotavlja enakovredno raven varstva kot jo zagotavljajo lastna nacionalna pravila. Kadar želi namembna država članica uveljaviti višje zahteve, mora pri tem upoštevati dva pogoja. Prvi je ta, da se mora takšen ukrep opravičiti z višjim razlogom v javnem interesu (kot so varstvo potrošnikov, okolja, javnega zdravja, itd.) in drugi, da je tak ukrep sorazmeren. Pri uporabi načela vzajemnega priznavanja so se v praksi pojavljale težave zaradi nepoznavanja pravic in obveznosti tako na strani gospodarskih subjektov kot tudi na strani nacionalnih organov. Pomemben korak za izboljšanje teh težav je pomenilo sprejetje Uredbe 764/2008. Le-ta je natančno definirala potek postopka, ki mu morajo nacionalni organi slediti pri uveljavljanju izjem od vzajemnega priznavanja in zahtevala vzpostavitev kontaktnih točk z namenom posredovanja informacij gospodarskim subjektom o pravicah, ki jim pripadajo iz naslova vzajemnega priznavanja.
Ključne besede: količinske omejitve in ukrepi z enakim učinkom, materialno diskriminatorni ukrepi, načelo vzajemnega priznavanja, izjeme, proizvodna pravila
Objavljeno: 13.04.2010; Ogledov: 1737; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (632,89 KB)

8.
VARSTVO OKOLJA IN PROST PRETOK BLAGA V EVROPSKI UNIJI
Maja Klimež, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so analizirane sinergije med prostim pretokom blaga in varstvom okolja. Varstvo okolja je že dalj časa priznano kot razlog, na podlagi katerega je mogoče opravičiti odstopanja od pravil o prostem pretoku blaga v Evropski uniji, kljub temu da varstvo okolja ni bilo omenjeno v Rimski pogodbi. Precejšen prispevek razvoju prava varstva okolja je dalo Sodišče Evropske unije, ko je varstvo okolja označilo kot bistven cilj Evropske unije ter kasneje jasno izjavilo, da je varstvo okolja ena izmed obveznih zahtev. Kljub temu, da si cilji varstva okolja in prostega pretoka blaga nasprotujejo, v diplomski nalogi dokazujem, da se jih da povezati in uravnotežiti.
Ključne besede: Evropska unija, varstvo okolja, prost pretok blaga, ovire prostemu pretoku blaga, objektivna upravičenja, odpadna embalaža.
Objavljeno: 19.04.2010; Ogledov: 2092; Prenosov: 342
.pdf Celotno besedilo (432,98 KB)

9.
PROST PRETOK GENSKO SPREMENJENIH ŽIVIL IN NAČELO PREVIDNOSTI
Polona Lamut, 2010, diplomsko delo

Opis: Prost pretok gensko spremenjenih živil je v EU urejen z uredbami in direktivami. Države članice imajo zelo omejene možnosti, da bi na tem področju sprejemale drugačne nacionalne predpise. Zakonodajalec EU in Sodišče EU se trudita najti občutljivo ravnotežje med zahtevami po prostem pretoku blaga in varovanjem zdravja oz. varstvom potrošnikov. Pri sprejemanju predpisov EU je potrebno zasledovati dva cilja, in sicer prost pretok gensko spremenjenih živil in upoštevanje načela previdosti. Sodna praksa kaže, da Sodišče EU izjeme na področju prostega pretoka blaga razlaga zelo ozko in da države članice nimajo veliko možnosti, da bi te izjeme uveljavile v praksi.
Ključne besede: Ključne besede: gensko spremenjena živila, prost pretok blaga, načelo previdnosti, sodna praksa Sodišča EU, Direktiva 2001/18/ES, Uredba 1829/2003, Uredba 1830/2003.
Objavljeno: 19.04.2010; Ogledov: 1838; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (526,56 KB)

10.
PRAVNI OKVIR PRIREJANJA IGER NA SREČO V EU
Emil Mihalič, 2010, diplomsko delo

Opis: Osrednja tema diplomske naloge je pravna ureditev oziroma pravni okvir organiziranja iger na srečo v okviru Evropske unije in problematika čezmejnega vpliva le-teh ter vpliv prava EU na potrebno uskladitev nacionalne zakonodaje iger na srečo v Republiki Sloveniji s pravom EU. Raznolikost nacionalnih ureditev področja iger na srečo kaže na to, da bo morebitna harmonizacija področja iger na srečo vse prej kot enostavno delo. Marsikje se za na videz transparentnimi in legitimnimi razlogi omejitev skrivajo na prvi pogled prikriti in brez dvoma diskriminatorni razlogi. To nam potrjuje tudi sodna praksa Sodišča EU s področja iger na srečo, ki je kljub temu, da je pravni sistem EU sorazmerno mlad, dokaj obsežna. Sodna praksa Sodišča EU nam omogoča, da ugotovimo in postavimo meje, preko katerih pa kljub temu, da področje ni harmonizirano, ne gre. Sodna praksa je kot skupno vodilo izpostavila nediskriminatornost, sorazmernost in ustreznost omejitvenih ukrepov. Prav gotovo je z vidika negativnih posledic najbolj problematično internetno igranje iger na srečo. Ta omogoča nenadzorovano igranje od doma, zato je igre na srečo potrebno učinkovito nadzorovati s predpisanimi ukrepi na področju vseh držav članic EU. Čeprav področje prirejanja iger na srečo ni predmet harmonizacije, pa to še ne pomeni, da so nacionalni predpisi tega področja izvzeti iz pravnega reda EU. Vsak načrtovani predpis oziroma zakonski ali podzakonski akt je ravno tako kot vsak tehnični predpis še v fazi osnutka podvržen notifikacijskemu postopku v skladu z Direktivo EU o postopku obveščanja na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov t.i. informacijsko direktivo. Prav gotovo bo nacionalna zakonodaja na področju sistema koncesij za prirejanje iger na srečo predmet usklajevanja s stališči, ki jih odraža sodna praksa Sodišča EU.
Ključne besede: Igre na srečo, sodna praksa, Sodišče EU, prost pretok storitev.
Objavljeno: 03.05.2010; Ogledov: 2707; Prenosov: 346
.pdf Celotno besedilo (588,81 KB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici