| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Breaking the silence : willingness to intervene in cases of intimate partner violence
Nika Hober, Vanja Erčulj, 2025, izvirni znanstveni članek

Opis: Intimate partner violence (IPV) is frequently regarded as a private issue, with witnesses often responding accordingly. As a result, a lot of violence remains unreported, either by the victim or observers. Statistical analyses were conducted on data from an online survey of 600 respondents aged 18–65 in Slovenia. This research aimed to examine the influence of demographic factors and attitudes toward IPV on willingness to intervene or report IPV to the police. A theoretical model of intervention in IPV cases was developed and tested using structural equation modeling. The role of attitudes towards IPV as mediators between demographic variables and willingness to intervene in cases of IPV was investigated by comparing the difference in model fit between models that presumed partial and full mediation. The results supported a full mediating role of attitudes towards IPV. A full mediation model fitted the data well (SB χ2 = 765.8; df = 320; p < 0.001; SB χ2/df = 2.4; RMSEA = 0.048 (90% CI: 0.044–0.053); NFI = 0.93; NNFI = 0.95; CFI = 0.96; IFI = 0.96; SRMR = 0.08). With increasing age, and for men, the tolerance of psychological IPV increases. Men and those with lower education are more tolerant of physical IPV. Individuals with higher tolerance for physical or psychological IPV were less likely to intervene or contact the police, and more likely to remain passive. Perceptions of police effectiveness were not related to willingness to intervene. The findings emphasize the pivotal role of attitudes towards IPV, underscoring the importance of raising awareness of the phenomenon and encouraging individuals to “break the silence” by reporting it to the police.
Ključne besede: intimate partner violence, women, victims, attitudes towards intimate partner violence, willingness to report
Objavljeno v DKUM: 04.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
URL Povezava na datoteko

2.
Stališča do intimnopartnerskega nasilja in pripravljenost na posredovanje : magistrsko delo
Nika Hober, 2025, magistrsko delo

Opis: Nasilje v družini je oblika nasilja, ki se dogaja med širšimi družinskimi člani, lahko pa tudi med dvema posameznikoma – intimnima partnerjema. Lahko je vidno že na zunaj (udarec partnerju, otroku), lahko pa zavzema bolj neopazne oblike, ki kljub subtilnosti niso zanemarljive (ekonomsko nasilje, emocionalno nasilje, zalezovanje). Stališča do intimnopartnerskega nasilja so skupek več dejavnikov, ki nakazujejo na ravnanje osebe v primeru nasilja. Osrednji cilj zaključnega dela je izpostaviti problematiko intimnopartnerskega nasilja in raziskati povezave med stališči do intimnopartnerskega nasilja in pripravljenostjo posredovanja. Stališča do intimnopartnerskega nasilja so pomemben napovedni dejavnik samega nasilja kot tudi pripravljenosti na posedovanje ob nasilju. V nalogi smo proučili ravno ta dejavnika in se osredinili na nastanek različnih stališč in povezavo z vzroki, ki so pomembno soodvisni s pripravljenostjo posameznikov za posredovanje. Zaključno delo se osredotoča na stališča posameznikov do intimnopartnerskega nasilja in pripravljenost na posredovanje. S spletno anketo, v katero je bilo vključenih 613 anketirancev, starih med 18 in 65 let, smo ugotavljali, kakšna so stališča do intimnopartnerskega nasilja in nasilja v družini v Sloveniji. Ugotavljamo, da so določene demografske karakteristike povezane s stališči do nasilja. Ugotavljamo, da imajo moški in prebivalci ruralnega okolja višjo toleranco do psihičnega nasilja. Nižja izobrazba, ruralno okolje in moški spol pa so prav tako dejavniki, povezani z višjo toleranco do fizičnega nasilja. Z naklonjenostjo posredovanju je na podlagi naših ugotovitev statistično značilno povezana le toleranca do psihičnega nasilja. Naše ugotovitve so skladne z ugotovitvami raziskav iz tujine.
Ključne besede: intimnopartnersko nasilje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 26.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1008,87 KB)

3.
Vpliv čustev na spomin in pričanje očividcev : diplomsko delo
Nika Hober, 2022, diplomsko delo

Opis: Svet okoli sebe zaznavamo in interpretiramo v skladu s svojimi vrednotami, normami, izkušnjami in pričakovanji. Pozorni smo na za nas zanimive stvari, dogajanja ali pojave. Vso zaznavanje pa, brez da bi ga shranili v spomin, ne bi imelo nikakršnega smisla in pomena. Vprašajmo se, kakšno bi bilo življenje brez spomina. Ljudje smo čuječa bitja, tako nas poleg spomina odlikujejo tudi drugi kognitivni procesi, kot sta učenje in mišljenje. Vsi ti procesi so povezani s čustvovanjem, ki velja za enega najosebnejših in subjektivnih procesov. S čustvi vsak posameznik odraža vrednostni odnos do samega sebe in zunanjega sveta. Napake spomina so nekaj povsem normalnega, razumljivega in same po sebi, v toku vsakdanjega življenja, niso usodne. Problem nastane, kadar imajo čustva ali drugi dejavniki zaznavanja vpliv na spomin pri dogodkih, kjer priče dogodke (re)konstruirajo popolnoma drugače, kot so se zgodili in zaradi tega pride do obsodb nedolžnih oseb. Kadar ni materialnih dokazov, so lahko priče edini vir informacij, pri tem pa se moramo vprašati, ali so podane informacije verodostojne in kredibilne. Pomemben vpliv pri tem ima tudi pravilna izvedba intervjuja in čas, v katerem je ta izveden. Diplomska naloga se osredotoča na spomin (vrste spomina, spominske napake), čustva in pričanje očividcev ter na povezanost med slednjimi pojmi. Predstavljena pa je tudi eksperimentalna manipulacija čustev. V nalogi so postavljene hipoteze, ki so naše domneve in smo jih skozi pregled literature bodisi potrdili bodisi ovrgli. Ugotovili smo, da na spomin vplivajo tako pozitivne kot tudi negativne emocije, kako velik vpliv ima, kam je usmerjena pozornost očividca ter da informacije, s katerimi so priče seznanjene po dogodku, resnično vplivajo na spomine prič in njihovo poznejše pričanje.
Ključne besede: priče, čustva, spomin, spominske napake, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.09.2022; Ogledov: 1161; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (949,50 KB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici