| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 37
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Učinkovitost HACCP sistema v šolah ptujskega in ormoškega območja
Valerija Benko, 2010, specialist thesis

Abstract: V specialističnem delu smo želeli predstaviti pomen varne hrane za šoloobveznega otroka, opisati pomen HACCP sistema, njegove prednosti in pomanjkljivosti, ter ugotoviti učinkovitost HACCP sistema v osnovnih šolah ptujskega in ormoškega območja. Z namenom ugotovitve učinkovitosti HACCP sistema smo analizirali poročila o mikrobioloških preskusih odvzetih vzorcev živil in brisov na snažnost, v obdobjih pred in po uvedbo HACCP sistema, ter jih med seboj primerjali. Raziskovalni obdobji sta bili torej ločeni na obdobje od leta 1998 do 2002 in 2004 do 2008. Leto 2003 v raziskavo ni bilo vključeno saj smo smatrali to leto kot uvajalno, s predpostavko, da HACCP sistem v obratih še ni zaživel. Metodologija raziskovanja. Raziskava temelji na obdelavi podatkov, mikrobiološko analiziranih vzorcev živil in brisov na snažnost, odvzetih v osnovnih šolah ptujskega in ormoškega območja, pridobljenih od Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor. Rezultati. Ugotovili smo, da se je sicer delež neustreznih brisov v petletnem obdobju po uvedbi HACCP sistema znižal v primerjavi s petletnim obdobjem pred uvedbo HACCP sistema in sicer za 1,8 % (iz 7,5 % na 5,7 %), vendar razlika ni statistično pomenljiva (p=0,067). Zaskrbljujoče je dejstvo, da se je zvišal odstotek neustreznih živil in sicer za 6,4 %. Vzrok neustreznih živil je sicer v največji meri pripisati higienski oporečnosti, kar pomeni, da so živila neustrezna zaradi preseženega skupnega števila mikroorganizmov, vendar pa sta bili dve živili tudi zdravstveno oporečni, torej s prisotnostjo patogenih bakterij. Sklep. Ugotovitve v okviru specialističnega dela nakazujejo, da v šolah ptujskega in ormoškega območja HACCP sistem ni v celoti obvladovani in v primerjavi s prejšnjo ureditvijo ni doprinesel k večji varnosti hrane.
Keywords: HACCP sistem, varna hrana, dejavniki tveganja, zastrupitve z živili, zakonodaja s področja varnih živil, šolska kuhinja.
Published: 10.06.2010; Views: 3462; Downloads: 360
.pdf Full text (606,82 KB)

2.
Vpliv življenjskega sloga na zdravje delavcev
Mateja Čagran, 2010, master's thesis/paper

Abstract: V magistrskem delu je predstavljeno delovno okolje, opisan je pomen promocije zdravja v delovnih organizacijah in ker sta zdravje ter varnost pri delu bistvenega pomena, je predstavljenih nekaj zakonskih zahtev s področja varnosti zaposlenih. Predstavljena je raziskava, narejena na vzorcu 109 delavcev, katere namen je bil, ugotoviti prevalenco, intenzivnost in medsebojni vpliv dejavnikov tveganja, povezanih z nezdravim načinom življenja. Z raziskavo smo želeli ugotoviti vpliv spola, socioekonomskega statusa, starosti in obolevnosti zaposlene populacije na izpostavljenost dejavnikom tveganja, povezanih z nezdravim načinom življenja. Uporabili smo kvantitativno metodologijo. Podatke smo pridobili z anketnim vprašalnikom, prirejenim za delovne organizacije, »Z zdravjem povezan vedenjski slog« (CINDI Slovenija), ki vsebuje 60 vprašanj. Vprašalnik smo obdelali s SPSS-metodo.Ugotovili smo, da se moški v povprečju bolj nezdravo prehranjujejo, v večji meri kadijo, bolj pogosto uživajo alkoholne pijače in tudi v večjih količinah ter se doma gibljejo manj kot ženske. Prav tako je bil ugotovljen večji delež moških s prekomerno telesno maso in predebelih v primerjavi z ženskami. Raziskava potrjuje, da so tudi socialno šibki bolj izpostavljeni dejavnikom tveganja ter da na izpostavljenost dejavnikom tveganja starost preiskovancev ne vpliva. Raziskava je pokazala, da osebe, pri katerih je bila v zadnjem letu ugotovljena sladkorna bolezen, uživajo suhomesnate izdelke kar dva- do trikrat tedensko v primerjavi z osebami, ki sladkorne bolezni nimajo, prav tako so preiskovanci, pri katerih je bila ugotovljena jetrna ciroza, popili štiri ali več alkoholnih pijač ob eni priložnosti in to enkrat do dvakrat na teden. Ugotovili smo tudi, da imajo preiskovanci, ki so manj telesno aktivni, povišan krvni tlak ter povišane vrednosti holesterola v krvi.Vse navedene težave bi bilo mogoče preprečiti ali vsaj bistveno omiliti s kontinuiranimi programi promocije zdravja na delovnem mestu: s programi zdravega prehranjevanja, ergonomskim urejanjem delovnega mesta, aktivno skrbjo za dvig telesne kondicije delavca, razreševanjem konfliktov na delovnem mestu, razreševanjem stresnih situacij ter z vzgajanjem kulture delovnega mesta brez alkohola in drog.
Keywords: življenjski slog, delovno okolje, dejavniki tveganja, delavci, promocija zdravja, zdravstvena vzgoja.
Published: 22.04.2011; Views: 3148; Downloads: 659
.pdf Full text (1,55 MB)

3.
Prisotnost dejavnikov tveganja za zdravje pri izvajalcih zdravstvene nege
Ljubiša Pađen, 2011, master's thesis/paper

Abstract: V magistrskem delu so predstavljeni posamezni dejavniki tveganja in njihov vpliv na zdravje ter na nastanek in razvoj bolezni. Problematika dejavnikov tveganja je predstavljena epidemiološko med splošno populacijo in med izvajalci zdravstvene nege. Namen raziskave je bil oceniti prevalenco dejavnikov tveganja za zdravje pri izvajalcih zdravstvene nege v eni izmed slovenskih bolnišnic in izvesti primerjavo med posameznimi skupinami izvajalcev zdravstvene nege in primerjavo s splošno populacijo. Raziskovalna metodologija: Izvedli smo presečno pregledno populacijsko epidemiološko raziskavo, ki je bila narejena na vzorcu 355 izvajalcev zdravstvene nege. Raziskava je temeljila na samoporočanju njihovega zdravja, potekala pa s pomočjo prirejenega vprašalnika CINDI »Z zdravjem povezan vedenjski slog«. Z obseţnim sklopom vprašanj smo raziskali prisotnost dejavnikov tveganja za zdravje pri respondentih. Podatke smo analizirali z različnimi statističnimi metodatmi. Rezultati: Ugotovli smo, da obstajajo razlike med spoloma izvajalcev zdravstvene nege v ţivljenjskem slogu in razlike v ţivljenjskem slogu med medicinskimi sestrami/zdravstveniki in splošno populacijo. Prišli smo do ugotovitve, da delovnik vpliva na izbrane spremenljivke ţivljenjskega sloga in da ni statističnih razlik med prevalenco dejavnikov tveganja niti z vrsto oddelka, na katerem izvajalci delajo, niti z intenzivnostjo dela. Sklep: Medicinske sestre/zdravstveniki imajo vsa potrebna znanja, kako zdravje ohranjati in ga krepiti. Študije kaţejo na razmeroma visoko prevalenco dejavnikov tveganja, zaradi tega je potrebno posvetiti posebno skrb, kako v tej poklicni skupini varovati zdravje.
Keywords: zdravstvena nega, promocija zdravja, ţivljenjski slog, dejavniki tveganja, izvajalci zdravstvene nege, medicinska sestra
Published: 01.12.2011; Views: 3141; Downloads: 641
.pdf Full text (1,59 MB)

4.
PREHRANJEVALNE NAVADE ZAPOSLENIH V SPLOŠNI BOLNIŠNICI MURSKA SOBOTA
Metka Lipič Baligač, 2012, master's thesis

Abstract: Namen raziskave je bil s pomočjo standardiziranega vprašalnika raziskati in prikazati prehranjevalne navade zaposlenih v Splošni bolnišnici Murska Sobota ter ugotoviti, v kolikšni meri znanje o zdravi prehrani vpliva na njihov življenjski slog in ali je način prehranjevanja povezan z zdravstvenim stanjem. Zanimali so nas njihovo poznavanje vegetarijanske prehrane in podatki o tem, v kolikšni meri se je poslužujejo. V magistrskem delu so prikazani posamezni dejavniki tveganja in njihov vpliv na zdravje med zaposlenimi v eni od slovenskih regionalnih bolnišnic. Metodologija raziskovanja Izvedli smo presečno pregledno populacijsko epidemiološko raziskavo, ki je bila narejena na vzorcu 279 zaposlenih v Splošni bolnišnici Murska Sobota. Raziskavo smo izvedli s prirejenim vprašalnikom CINDI »Z zdravjem povezan vedenjski slog«. Raziskava je temeljila na samoporočanju o njihovih prehranjevalnih navadah, življenjskem slogu in njihovem zdravju. Podatke smo analizirali z različnimi statističnimi metodami. Rezultati Ugotovili smo, da sta med zaposlenimi v Splošni bolnišnici Murska Sobota način prehranjevanja in življenjski slog povezana s stopnjo izobrazbe. 50 % zaposlenih pozna načela zdrave prehrane in jih v svoji prehrani tudi upošteva. Ugotovili smo, da je med zaposlenimi anketiranci 3,2 % vegetarijancev in da so razlike deležev vegetarijancev med stopnjami izobrazbe statistično značilne. Sklep Zdrava prehrana je pomemben del našega vsakdanjega in zdravega načina življenja. S pravilno načrtovano dnevno prehrano ne preprečujemo samo deficitarnih bolezni, temveč tudi ohranjamo zdravje oziroma preprečujemo obolevnost in prezgodnjo umrljivost. Z uravnoteženo prehrano lahko vplivamo tudi na boljšo moč in delovno storilnost.
Keywords: zdrava prehrana, prehranjevalne navade, življenjski slog, vegetarijanska prehrana, zdravstvena nega.
Published: 07.06.2012; Views: 1999; Downloads: 469
.pdf Full text (1,23 MB)

5.
Stanje prehranjenosti in telesna sestava bolnikov s kronično obstruktivno pljučno boleznijo
Barbara Benedik, 2012, master's thesis

Abstract: Izhodišča. Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je kronično, počasi napredujoče bolezensko stanje s pospešeno in nepopravljivo izgubo pljučne funkcije. Poleg dihal prizadene tudi ostale organske sisteme. Značilna zanjo je izguba telesne, predvsem mišične mase, in spremembe v stanju prehranjenosti. Namen. Pri bolnikih s KOPB smo želeli oceniti stanje prehranjenosti in telesno sestavo bolnikov ter rezultate primerjati s kontrolno skupino zdravih preiskovancev primerljive starosti in spola. Prav tako smo želeli ugotoviti, ali obstaja povezanost med stanjem prehranjenosti, telesno sestavo in bolnikovimi simptomi ter stopnjo samooskrbe. Raziskovalna metodologija. V prospektivno raziskavo smo vključili 65 bolnikov s hudo ali zelo hudo KOPB (71 ± 7 let, 60 % moških). V kontrolni skupini je bilo 22 preiskovancev (71 ± 5 let, 59 % moških). Iz medicinske dokumentacije smo povzeli podatke o demografskih značilnostih in sočasnih obolenjih. V stabilni fazi smo preiskovancem opravili preiskavo pljučne funkcije, meritve telesne sestave in antropometrične meritve. Z vprašalniki smo ocenili stanje prehranjenosti, naredili oceno kategorije zahtevnosti zdravstvene nege in oceno sposobnosti samooskrbe preiskovancev ter oceno stopnje dispneje. Podatke smo analizirali s programom SPSS 18.0 (SPSS INC, 2010, ZDA). Numerične spremenljivke smo predstavili s srednjo vrednostjo in standardnim odklonom. Kategorične spremenljivke smo predstavili z absolutnim številom in odstotkom. Razlike med spremenljivkami smo analizirali s Studentovim t-testom, Mann-Whitneyjevim u-testom in testom hi-kvadrat. Morebitne povezave med spremenljivkami smo ocenjevali z metodo korelacije ter metodo enostavne in multiple logistične regresije. Rezultati. Bolniki s KOPB imajo nižji ITM kot kontrolna skupina (p = 0,016). Ugotovili smo, da je bilo le 18 (28 %) bolnikov s KOPB dobro hranjenih. Korelacija stopnje prehranjenosti med bolniki s KOPB po klasifikaciji po GOLD je bila statistično značilna (p = 0,034). Značilno sta se skupini kontrolnih preiskovancev in bolnikov s KOPB razlikovali v parametrih telesne sestave, in sicer v pusti teži (80 ± 14 vs 72 ± 17, p = 0,029) in celokupni telesni vodi (42 ± 8 vs 38 ± 8, p = 0,025) ter stanju prehranjenosti (p < 0,001). Višja stopnja dispneje, izmerjene po MMRC (2.–5.), je bila mejno povezana z nižjo oceno stanja prehranjenosti bolnika (p = 0,053). Pri bolnikih z višjo stopnjo zahtevnosti kategorizacije zdravstvene nege in z višjo stopnjo lestvice LOSS je bilo stanje prehranjenosti slabše. Sklep. Bolniki s KOPB so slabše prehranjeni kot preiskovanci iz kontrolne skupine. Stanje prehranjenosti je bilo slabše pri bolnikih, ki so imeli višjo stopnjo kategorizacije zahtevnosti zdravstvene nege. Ocena stanja prehranjenosti je pomembna in potrebna za preprečevanje podhranjenosti in pravočasne prehranske intervencije pri bolnikih s KOPB.
Keywords: prehranjenost, KOPB, telesna sestava, stopnja samooskrbe, dispneja
Published: 13.12.2012; Views: 2589; Downloads: 372
.pdf Full text (736,00 KB)

6.
VPLIV SOCIALNO EKONOMSKIH DETERMINANT ZDRAVJA NA UŽIVANJE SADJA IN ZELENJAVE PRI OSNOVNOŠOLCIH V POMURSKI REGIJI
Nataša Veren Horvat, 2013, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi je predstavljen vpliv socialno ekonomskih determinant zdravja na uživanje sadja in zelenjave pri osnovnošolcih v pomurski regiji. Predstavljen je vpliv izobrazbe, zaposlitve in dohodka staršev v povezavi z uživanjem sadja in zelenjave pri 11-letnikih v pomurski regiji. Metodologija raziskovanja. Uporabljena je kvantitativna metoda dela. Raziskovalni inštrumenti so anketni vprašalniki za vodstva šol, starše in otroke. Vprašalniki vsebujejo kombinirane tipe vprašanj za vodstvo šol in za otroke. Vključujejo metodo jedilnika prejšnjega dne ter metodo pogostosti uživanja posameznih živil. Rezultati. Analiza anket je pokazala, da osnovnošolci v povprečju zaužijejo 3 enote sadja dnevno, kar pomeni, da s tem zadovoljujejo prehranskim določilom glede količine zaužitega sadja (priporočilo za dnevni vnos za sadje je 160 gramov na dan). V primeru zelenjave pa ugotovimo, da otroci zaužijejo v povprečju dobri 2 enoti zelenjave dnevno. Glede na priporočila (240 gramov zelenjave na dan) bi morali zaužiti vsaj 4, zato lahko rečemo, da ne izpolnjujejo prehranskih določil glede uživanja zelenjave. Iz rezultatov lahko sklepamo, da otroci staršev, ki imajo vsaj višjo stopnjo izobrazbe, zaužijejo nekoliko več sadja in zelenjave (povprečno 478,6 gramov na dan), v primerjavi z otroki, ki imajo nižje izobražene starše (povprečno 418,6 gramov na dan). Izkazalo se je, da zaužijejo otroci staršev, ki so brezposelni, celo nekoliko več sadja in zelenjave (povprečno 458 gramov na dan) v primerjavi z otroki, ki imajo zaposlene starše (povprečno 435 gramov na dan). Otroci staršev, ki so po poklicu samozaposleni, partnerji, solastniki oziroma lastniki podjetij in intelektualni delavci, zaužijejo v povprečju manj sadja, zelenjave in juh (399 gramov na dan) kot otroci staršev, ki so kvalificirani/nekvalificirani delavci in gospodinje (445 gramov na dan). Sklep. Rezultati so pomembni kot nova spoznanja in temelj za zdravstveno vzgojno delo za povečano uživanje sadja in zelenjave pri preventivnem delu s šolarji.
Keywords: osnovnošolci, pomurska regija, sadje in zelenjava, socialno ekonomske determinante
Published: 30.05.2013; Views: 1198; Downloads: 137
.pdf Full text (1,80 MB)

7.
ZDRAVA PREHRANA V SOCIALNO VARSTVENEM ZAVODU
Sara Ketiš, 2016, master's thesis/paper

Abstract: Zdrava in uravnotežena prehrana odločilno vplivata na zdravstveno stanje. V magistrskem delu smo obravnavali zdravo prehrano oseb z motnjami v duševnem razvoju v socialno varstvenem zavodu dr. Marijana Borštnarja (ZUDV). Omejili smo se na mleko in mlečne izdelke. Raziskava je potekala v treh delih. Prvi del raziskave je vseboval kvantitativno analizo podatkov, pridobljenih s pomočjo anonimnih anketnih vprašanj, ki so jih podali zaposleni. Primerjali smo odgovore zaposlenih, ki delajo na oddelku, kjer bivajo osebe mlajše od 25 let z odgovori zaposlenih, ki delajo na oddelku, kjer bivajo osebe starejše od 25 let. Vrednost p < 0,05 je določala statistično pomembnost. Med oddelkoma različnih starostnih obdobij ni statistično pomembnih razlik. Drugi del raziskave je bila kvalitativna analiza, ki je potekala s pomočjo polstrukturiranega intervjuja z osebami, ki sestavljajo jedilnike. V tretjem delu raziskave smo želeli ugotoviti trenutno stanje vnosa hranil, zaužitih z mlečnimi izdelki. Vnos mlečnih izdelkov smo izračunali na podlagi analize celodnevnih obrokov pet dni zapored. Celodnevni energijski vnos mlečnih izdelkov je bil tri dni v času naših merjenj nad 400 kcal, kar je glede na priporočila o vnosu mleka previsoko. Vnos beljakovin z mlečnimi izdelki je tretji in četrti dan merjenj presegal priporočeno vrednost 95,42 g. Vsebnosti ogljikovih hidratov so bile vse dni nad 28,95 g, kar ni skladno s priporočili. Previsoke vrednosti vnosa hranil so se kazale predvsem ob neupoštevanju normativov porcioniranja hrane ter v dnevih, ko so bili mlečni izdelki vključeni v tri obroke dnevno.
Keywords: mleko, osebe z motnjami v duševnem razvoju, hranilne vrednosti živil, smernice zdravega prehranjevanja
Published: 14.10.2016; Views: 862; Downloads: 217
.pdf Full text (860,20 KB)

8.
Primerjava prehrambnih navad pomurskih in primorskih starostnikov
Zoran Kranjec, 2010, master's thesis/paper

Abstract: Zdrava prehrana je osnovni pogoj za ohranjanje zdravja, boljše počutje in kvalitetno življenje v obdobju starostnika. Z uravnoteženo prehrano in zdravim življenjskim slogom zmanjšamo tveganje nastanka s prehrano pogojenih bolezni ter vplivamo na dolžino in kvaliteto življenja. Na prehranjevanje in zdravstveno stanje starostnika imajo pomemben vpliv fiziološki, psihološki, ekonomski in socialni dejavniki. Z raziskavo v magistrski nalogi smo želeli ugotoviti, če obstaja povezava med načinom prehranjevanja, družbenim slojem, izobrazbo in zdravstvenim stanjem starostnikov. Prav tako smo želeli ugotoviti, katere so glavne razlike v prehranjevalnih navadah med starostniki iz Pomurske in Obalno-Kraške regije. Raziskovalna metodologija. V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija. Za kvantitativne podatke je bil uporabljen program SPSS, s pomočjo katerega je bila izvedena statistična analiza podatkov (deskriptivna analiza, χ2 test, t-test). Raziskava je zajemala 50 starostnikov iz Pomurske regije in 50 starostnikov iz Obalno-Kraške regije, ki so člani društva upokojencev. Za tehniko zbiranja podatkov smo uporabili standardiziran anketni vprašalnik o prehranjevalnih navadah starostnikov. Rezultati. Glede na regijo obstajajo med starostniki razlike v prehranjevalnih navadah, predvsem z vidika uživanja vrst mesa in maščob. Raziskava je pokazala, da 64 % pomurskih starostnikov boleha za srčno-žilnimi boleznimi, med primorskimi starostniki pa prevladujejo bolezni gibalnega sistema (58 %). Med pomurskimi starostniki je prisotna debelost v kar 40 %, medtem ko je primorskih starostnikov debelih zgolj 20 %. Ugotovili smo tesno povezavo med srčno-žilnimi obolenji, indeksom telesne mase, družbenim slojem in izobrazbo. Sklep. Število starostnikov se z leti povečuje, zato bi bilo potrebno pripraviti in promovirati enotna priporočila za zdrav življenjski slog v tretjem življenjskem obdobju. Pri tem zavzemajo pomembno vlogo medicinska sestra in drugo zdravstveno osebje z zdravstveno-vzgojnim delom.
Keywords: prehrana, starostnik, hranilne snovi, prehrambna priporočila, medicinska sestra in drugo zdravstveno osebje, zdravstvena vzgoja
Published: 10.03.2011; Views: 2616; Downloads: 473
.pdf Full text (1,42 MB)

9.
PREHRANA PRI OTROCIH - UŽIVANJE SADJA IN ZELENJAVE PRI 11-LETNIH OSNOVNOŠOLCIH
Beti Zafran, 2011, master's thesis/paper

Abstract: V magistrskem delu je predstavljen problem nezadostnega uživanja sadja in zelenjave pri otrocih v Ljubljanski regiji. Nezadosten vnos je predstavljen z vidika spola, s kulturnega, z izobraževalnega vidika ter socialno-ekonomskega statusa in vpliva zaužite količine sadja in zelenjave na telesno težo otrok. Metodologija raziskovanja. Uporabljena je bila kvantitativna metoda dela. Raziskovalna inštrumenta sta validirana anketna vprašalnika za starše in otroke. Vsebujeta kombinirane tipe vprašanj in za otroke vključujeta metodo jedilnika prejšnjega dne (24-hour recall) ter metodo pogostosti uživanja posameznih živil (food frequency questionnaire). Rezultati. Na podlagi vzorčnih podatkov sklepamo, da povprečen enajstletni otrok v Ljubljanski regiji ne zaužijejo dovolj sadja v primerjavi s prehranskimi priporočili, čeprav kar 40% otrok ni zaužilo vsaj 150 g sadja in 18,7% otrok v opazovanem dnevu ni zaužilo sadja. Veliko premalo v primerjavi s priporočenimi vrednostmi pa otroci pojejo zelenjave. Povprečni dnevni primanjkljaj zelenjave znaša 175 g od priporočene količine 250 g. Skoraj 35 % otrok v opazovanem dnevu ni pojedlo zelenjave. V vzorcu enajstletnih otrok ni povezanosti med indeksom telesne mase in količino zaužitega sadja in zelenjave, pač pa obstaja šibka pozitivna povezanost med zaužito dnevno količino sadja in dnevno količino zelenjave (Spearmanov rho = 0,310). V primerjavi s fanti, deklice zaužijejo povprečno 17g več zelenjave. Za polovico otrok (dečkov in deklic) v vzorcu lahko rečemo, da pojejo manj kot 40 g zelenjave dnevno. Razlike v dnevnih količinah zelenjave med spoloma so mejno statistično značilne. Socialnoekonomske lastnosti družin opazovanih otrok ne vplivajo na količine zaužitega sadja in zelenjave. Sklep. Rezultati so pomemben prispevek k povečanju znanja o količini zaužitega sadja in zelenjave pri otrocih. Nova spoznanja so lahko temelj za zdravstveno-vzgojno delo pri preventivnem delu s šolarji na področju povečevanja vnosa sadja in zelenjave, skladno s strateškimi usmeritvami za preusmeritev pozornosti od bolezni k zdravju.
Keywords: sadje in zelenjava, otroci, nezadosten vnos, zdravstvena vzgoja.
Published: 19.10.2011; Views: 2284; Downloads: 257
URL Link to full text

10.
ANALIZA STANJA HRANJENOSTI, ENERGIJSKEGA VNOSA IN VNOSA MAKROHRANIL PRI BOLNIKIH V BOLNIŠNICI
Irena Volk, 2011, specialist thesis

Abstract: Uvod: Prehrana bolnikov v času bivanja v bolnišnici je eden izmed pomembnejših dejavnikov v procesu zdravljenja in rehabilitacije. Neustrezen in nezadosten vnos hranil v času bolezni, ko so potrebe bistveno povečane, je razlog za slabši izid bolezni. Pri bolnikih v bolnišnicah je podhranjenost povezana s počasnejšim celjenjem ran, večjo verjetnostjo zapletenih okužb, večjim tveganjem za ponovno bolnišnično zdravljenje in večjo umrljivostjo. Namen specialističnega dela je bil ugotoviti stanje hranjenosti bolnikov, povprečen vnos makro hranil in povprečen energijski vnos pri bolnikih, hospitaliziranih v Bolnišnici Topolšica. Metode: V raziskavo je bilo vključenih 53 bolnikov (24 moških in 29 žensk), starih od 29 do 93 let, hospitaliziranih na internem in pljučnem oddelku Bolnišnice Topolšica. V času raziskave sta se pri vsakem bolniku ob sprejemu naredili ocena stanja hranjenosti in ocena ogroženosti za nastanek podhranjenosti po NRS 2002 (Nutritional Risk Screening). Pri vseh bolnikih je bil spremljan in zabeležen vnos vsakega obroka. V času trajanja raziskave je bila narejena tudi kemijska analiza makro hranil in energijskih vrednosti celodnevnih bolnišničnih obrokov za obdobje treh dni. Ugotovitve: Rezultati raziskave so pokazali, da je 26 % bolnikov ogroženih zaradi podhranjenosti. Energijska vrednost bolnišničnega obroka je bila v povprečju 1660 kcal. Pri analizi potreb po energijskem vnosu bolnikov v času bivanja v bolnišnici so bile ugotovljene zelo velike razlike med bolniki, in sicer so bile le-te od 1000 do 2800 kcal/dan. Ugotovljeno je bilo, da je 34,6 % bolnikov pojedlo celotne dnevne obroke, 30,8 % bolnikov pa je zaužilo manj kot 1200 kcal. Zaključki: Med preiskovanimi bolniki jih je bilo prehransko ogroženih 26 %. Njihove povprečne dnevne energijske potrebe so 1804,7 ± 369,1 kcal/dan, kar pomeni, da z bolnišničnimi obroki v povprečju ne zagotavljamo dnevnih energijskih potreb bolnikov. Rezultati raziskave so pokazali, da je vrednost ponujenih dnevnih obrokov v Bolnišnici Topolšica povprečno 1660 kcal, povprečna vrednost zaužitih dnevnih obrokov je 1361 ± 326,4 kcal. Bolniki so v povprečju zaužili 22 % maščob in 15,2 % beljakovin.
Keywords: prehrana bolnikov, makro hranila, energijski vnos, prehransko presejanje, podhranjenost
Published: 26.09.2011; Views: 2679; Downloads: 364
.pdf Full text (881,58 KB)

Search done in 0.15 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica