1. Vloga in pomen pouka izven učilnice pri likovni umetnosti - analitični prikaz teoretičnih izhodišč : magistrsko deloSara Kocbek, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je prikazan analitični prikaz teoretičnih izhodišč pouka izven učilnice pri likovni umetnosti. Raziskava je obsegala analizo vsebine tujih virov in teoretične razprave o pomenu šole na prostem v kontekstu z ekologijo, ekoartom in likovno umetnostjo. Analizirali smo tudi slovensko območje. Preučeno literaturo smo navedli v teoretičnem delu in iz nje izhajali pri kodiranju informacij.
Za raziskavo smo izbrali nekaj držav, ki so izstopale na področju poučevanja na prostem, in sicer: skandinavske države (Švedska, Norveška in Danska), nordijski državi (Finska in Islandija), Nemčija, Nova Zelandija, Anglija, Škotska, Avstralija in Kanada. V raziskavo smo na koncu tudi vključili našo domovino, Slovenijo. Izkazalo se je, da ima vsaka od teh držav svoj sistem, kako vključujejo poučevanje izven učilnice v kurikulume in pa koliko ter na kakšen način. Slovenija je pa ena od držav, ki ima učni načrt zastavljen na način, da lahko učitelji med seboj povežejo predmete in jih izvajajo tudi na prostem. V slovenskem učnem načrtu so tudi predvideni dnevi dejavnosti (kulturni, naravoslovni, športni in tehnični), ki pa jih v drugih učnih načrtih ni bilo neposredno zaznati. V našem učnem načrtu je predvidena tudi izvedba šole v naravi, ki poteka strnjeno in v vsakem vzgojno-izobraževalnem triletju.
Ključne besede: likovna umetnost, pouk izven učilnice, izkustveno učenje, konstruktivistično učenje, ekoart
Objavljeno v DKUM: 11.07.2023; Ogledov: 499; Prenosov: 54
 Celotno besedilo (2,41 MB) |
2. Likovnooblikovni razvoj - prikaz stanja pri osmošolcih : magistrsko deloTjaša Korošec, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Likovnooblikovni razvoj – prikaz stanja pri osmošolcih sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela. V uvodnih poglavjih teoretičnega dela je predstavljen predmet likovna umetnost v osnovnošolskem kurikulumu, pri čemer smo se osredotočili na pomembnost predmeta za otrokov razvoj in vlogo učitelja pri tem. Podrobneje je obravnavan razvoj likovnega izražanja otrok z opisom pet stopenjske lestvice razvoja likovnega izražanja. Nadalje je definiran likovnooblikovni razvoj z njegovimi dejavniki in razvojem likovnooblikovnih prvin. Empirični del vsebuje rezultate raziskave, katere namen je bil analizirati nivo likovnooblikovnega razvoja učencev 8. razreda. Spremljali smo posamezne dejavnike likovnooblikovnega razvoja, skupni nivo likovnooblikovnih sposobnosti, ki predstavlja seštevek doseženih vrednosti pri vseh šestih dejavnikih, in dosežene minimalne, srednje in maksimalne vrednosti pri posamezni nalogi t. i. testa LV2 ali testa Štirih risb. Podatke smo analizirali z vidika ugotavljanja razlik med spoloma (kvantitativni del raziskave) in glede na njihovo razpršenost v raziskovalnem vzorcu pri posamezni nalogi testa LV2 (kvalitativni del raziskave). Rezultati so pokazali, da se v nivoju likovnooblikovnega razvoja z vidika spola kaže tendenca doseganja rahlo višjih rezultatov deklic pri vseh dejavnikih, a so statistično značilne razlike med spoloma dokazane le pri dejavnikih optičnotematskega razvoja, oblikovne izkušnje in likovne tehnike ter splošnega likovnega nivoja. Dokazana je tudi statistično pomembna razlika pri skupnem nivoju likovnooblikovnega razvoja, v prid deklicam. Pridobljene podatke smo primerjali s podatki iz pretekle raziskave (Korošec, 2007). Na koncu smo v kvalitativnem delu oblikovno intepretirali izbrana likovna dela obeh spolov.
Ključne besede: likovnooblikovni razvoj, dejavniki likovnooblikovnega razvoja, likovno izražanje, likovna umetnost, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 21.06.2023; Ogledov: 557; Prenosov: 52
Celotno besedilo (33,77 MB) |
3. Sodobna tehnologija pri prilagajanju likovne umetnosti slepim in slabovidnim osebam v muzejih in galerijah : magistrsko deloLea Matko, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. Najprej smo v nalogi opredelili področje slepih in slabovidnih. Ob spoznavanju sveta slepih in slabovidnih smo največji del besedila posvetili spoznavanju različnih načinov prilagajanja umetnosti tej ranljivi skupini znotraj muzejev in galerij. Zanimalo nas je predvsem prilagajanje plastik in eksponatov. Sledila je opredelitev 3D tehnologij, ki smo jih pri izdelavi praktičnega izdelka uporabljali tudi sami. Spoznali smo se s terminologijo, različnimi tehnologijami in materiali 3D tehnologij. Posvetili smo se prilagoditvam v muzejih in galerijah izdelanih s pomočjo 3D tiska. V nadaljevanju smo se dotaknili področja, kjer se umetnost in 3D tehnologija stikata. V zadnjem delu teoretičnega dela smo predstavili vsa dela simpozija Forma viva Maribor.
V praktičnem delo smo natančno opisali postopke uporabe posameznih 3D tehnologij. V začetku je bil to 3D skener. Po postopku računalniške obdelave smo se posvetili uporabi 3D tiskalnika. Zapisali smo postopek post obdelave tiskanih replik, ki smo jih skupaj s slepimi in slabovidnimi tudi preizkusili. Preizkusi kažejo, da je takšen način prilagajanja tovrstnih umetnin učinkovit in praktičen.
Ključne besede: prilagoditve v muzejih in galerijah, slepi in slabovidni, Forma viva Maribor, 3D tehnologije
Objavljeno v DKUM: 09.06.2023; Ogledov: 562; Prenosov: 58
Celotno besedilo (3,66 MB) |
4. Likovni razvoj otrok in odraz vizualne kulture v otroških likovnih delih : magistrsko deloNatalija Zalokar, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava likovni razvoj otrok in odraz vizualne kulture v otroških likovnih delih. V namen raziskave so bila podrobno analizirana likovna dela učencev, ki so obiskovali 1 . in 5. razred ene izmed slovenskih osnovnih šol. Glavni namen dela je bila prepoznava značilnosti posameznih stopenj likovnega razvoja na likovnih delih učencev, zajetih v raziskavo in njihova primerjava z značilnostmi, ki so jih v preteklosti že zaznali raziskovalci likovnega razvoja. Poleg prepoznave značilnosti likovnega razvoja je bil namen raziskave tudi ugotavljanje odraza vizualne kulture v likovnih delih učencev in primerjava likovnih motivov, ki so jih učenci izbrali za upodobitev glede na njihov spol in starost. Rezultati nakazujejo, da lahko večino predhodno opisanih značilnosti, ki so jih zaznali raziskovalci likovnega razvoja, še vedno zaznamo na likovnih delih učencev, ki obiskujejo 1. razred, česar pa ne moremo trditi za učence 5. razreda. Na večini analiziranih likovnih del učencev obeh preučevanih razredov smo zaznali očiten odraz vizualne kulture. Prav tako smo zaznali tudi razlike v izbiri likovnih motivov glede na starost in spol učencev.
Ključne besede: likovna umetnost, likovni razvoj otrok, vizualna kultura, otroška likovna dela
Objavljeno v DKUM: 16.09.2022; Ogledov: 799; Prenosov: 147
Celotno besedilo (1,97 MB) |
5. Analitični prikaz stanja nivoja likovne ustvarjalnosti pri učencih v osnovni šoli : magistrsko deloSara Cetl, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Analitični prikaz stanja nivoja likovne ustvarjalnosti pri učencih v osnovni šoli je sestavljeno iz dveh sklopov – teoretične vsebine in empiričnega dela. V uvodnih poglavjih so predstavljeni likovno izražanje, ustvarjalno mišljenje, ki je pogojeno z divergentnim in s konvergentnim mišljenjem, ter vplivi okolja na ustvarjalnost. Opisane so faze likovnega izražanja in razvoj likovnih sposobnosti s poudarkom na učencih v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Nadalje so opredeljeni likovna ustvarjalnost in njeni dejavniki ter kako se omenjeno ustvarjalnost lahko spodbuja ali zavira. Vključenih je tudi nekaj raziskav, ki so se ukvarjale z ustvarjalnostjo ali so pripomogle k razumevanju likovnega izražanja učencev. Empirični del magistrskega dela zajema rezultate raziskave, katere namen je bil analizirati nivo likovne ustvarjalnosti učencev 8. razreda različnih osnovnih šol na območju Maribora. Preučili smo tudi povezanost dejavnikov likovne ustvarjalnosti. Rezultati so pokazali, da se v nivoju likovne ustvarjalnosti z vidika spola kažejo statistično značilne razlike zgolj pri enem dejavniku – fluentnosti, v prid dekletom. Pokazala se je tendenca elaboracije in fleksibilnosti, pri čemer so nekoliko boljše rezultate dosegle prav tako deklice. Z vidika stratuma je bilo mogoče zaznati statistično značilne razlike pri elaboraciji, občutljivosti za likovne probleme in fluentnosti, v prid učencem iz primestja. V analizi povezanosti spodbujevalnih dejavnikov likovne ustvarjalnosti se je pri vseh pokazala kot pozitivna in statistično značilna. Ugotovili smo, da so podobno slabše rezultate dosegli mlajši učenci v pretekli raziskavi (Herzog, 2009), pri dejavnikih, ki omogočajo likovno ustvarjalnost (redefinicija, fluentnost, elaboracija). To pomeni, da tako mlajši učenci, kot tudi učenci ob koncu osnovne šole ne dosegajo določenih povprečnih rezultatov pri nekaterih dejavnikih likovne ustvarjalnosti.
Ključne besede: likovna ustvarjalnost, dejavniki likovne ustvarjalnosti, spodbujanje likovne ustvarjalnosti, likovni razvoj, likovno izražanje
Objavljeno v DKUM: 16.11.2021; Ogledov: 1325; Prenosov: 172
Celotno besedilo (1,65 MB) |
6. MODELIRANJE ŽIVALSKE FIGURE NA RAZREDNI STOPNJI OSNOVNE ŠOLEMateja Štancer, 2009, diplomsko delo Opis: Eno izmed področij likovne vzgoje je kiparstvo, kjer naj bi učenci razvijali motorično spretnost in občutljivost, razvijali telesno-kiparski odnos in občutenje likovnega prostora. Namen diplomskega dela je bil odkriti, v kolikšni meri se razlikujejo likovna dela učencev pri kiparjenju z glino v prvem, tretjem in petem razredu. Pri preučevanju likovnih izdelkov smo se osredotočili na kriterije: stojnost, gibanje, površino in estetičnost izvedbe. Raziskovalni vzorec je bil neslučajnostni, namenski in je predstavljal učence prvega, tretjega in petega razreda dveh osnovnih šol. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. V prvem delu so predstavljena teoretična izhodišča vezana na kiparstvo. Posebej opisano je otrokovo likovno izražanje, pomen motivacije, likovno področje, likovna tehnika, likovni motiv in vrednotenje pri predmetu. V drugem delu pa je predstavljen raziskovalni del, kjer smo predstavili kiparske izdelke učencev in jih po v naprej določenih kriterij med seboj primerjali. Raziskavi smo ugotovili, da so se pojavile manjše razlike med spoloma znotraj iste starostne skupine učencev, glede na zastavljene kriterije. Pojavile so se tudi razlike med starostnimi skupinami, kar sovpada z dosedaj proučeno literaturo in raziskavami.
Ključne besede: Likovna vzgoja, kiparstvo, modeliranje, glina, živalska figura
Objavljeno v DKUM: 04.02.2021; Ogledov: 1007; Prenosov: 0 |
7. Poklicna izgorelost muzejskih pedagogovLucija Stakne, 2020, magistrsko delo Opis: Muzejska pedagogika že nekaj časa prevzema pomembno vlogo, saj predstavlja vez med občinstvom in muzeji ter galerijami. V zadnjih desetletjih smo bili priča korenitim spremembam, ki so vplivale na muzejsko pedagogiko. Slednje nas je spodbudilo k raziskovanju profila muzejskih oziroma galerijskih delavcev, ki se ukvarjajo z izobraževanjem. Osrednji problem v magistrskem delu je poklicna izgorelost muzejskih pedagogov zaradi vedno večje delovne obremenitve. V teoretičnih izhodiščih najprej predstavimo muzejsko pedagogiko, pri čemer se posebej posvetimo Sekciji za izobraževanje in komuniciranje, saj je pomembno vplivala na izoblikovanje poklica muzejskega pedagoga pri nas. Nadalje pozornost namenjamo njegovi vlogi in nalogam. Delo muzejskega pedagoga je namreč izrazito interdisciplinarno, spremlja pa ga množica delovnih zadolžitev. Posledično se ti spopadajo z vprašanjem vloge, podcenjevanjem in preobremenjenostjo pri delu, ki lahko preseže osebne prilagoditvene vire in privede do poklicnega stresa. Kot posledica dolgotrajnega kroničnega stresa se pojavi poklicna izgorelost, ki vpliva na zadovoljstvo posameznika pri delu. Metodološko smo k raziskovanju pristopili s kombinacijo kvantitativnega in kvalitativnega raziskovanja. Ugotavljamo, da se anketirani muzejski pedagogi čutijo izgorele. V povezavi z zadovoljstvom z delom smo preverjali osebna pojmovanja muzejskih pedagogov. Večina muzejskih pedagogov izraža pozitivno držo in navdušenje v povezavi z delom kljub izzivom, s katerimi se soočajo.
Ključne besede: muzejska pedagogika, vloga muzejskega pedagoga, stres, poklicna izgorelost, zadovoljstvo z delom, preobremenjenost
Objavljeno v DKUM: 30.07.2020; Ogledov: 1264; Prenosov: 138
Celotno besedilo (2,36 MB) |
8. Ilustracija in njena vloga pri razvijanju ustvarjalnosti učencev osnovne šoleSara Hočevar, 2020, magistrsko delo Opis: V raziskavi smo želeli preučiti didaktično vrednost ilustracije ter preučiti njen vpliv na likovnoustvarjalni razvoj pri osnovnošolcih, natančneje četrtošolcih. Stik učenca z ilustracijo, seveda v primeru, da je le ta kakovostna, se po vseh raziskavah in zapisih, ki smo jih preučili v raziskavi, zdi ključnega pomena pri spoznavanju likovnega jezika in umetnosti same.
V magistrskem delu uvodoma predstavljamo pojem likovne ustvarjalnosti in ilustracije, kajti ta dva pojma sta nas v raziskavi tudi najbolj zanimala. Ker se ilustracija, sploh pri poučevanju v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju, velikokrat pojavlja v obliki medpredmetnega povezovanja ali tudi manj ustrezneje, kot način, da učenci zgolj na podlagi literarne predloge ilustrirajo njim zanimiv kader pri slovenščini, smo želeli z našo raziskavo opozoriti na didaktično vrednost ilustracije, ki jo lahko učitelji izkoristijo tudi za razvijanje likovnoustvarjalnih spretnosti. Prav zato v teoretičnem delu kar dobršni del namenimo kakovosti ilustracij, predvsem tistih, s katerimi se otroci srečujejo v svojem zgodnjem otroštvu. Prav tako bomo izpostavili še nekaj vidnejših slovenskih ilustratorjev, ki so ali še ustvarjajo za otroke in mladino.
V zaključku teoretičnega dela se dotaknemo še didaktičnega vidika ilustracije, raziščemo njene didaktične možnosti in različne načine vključevanja le-teh v ustaljen likovno pedagoški proces ter predstavimo nekaj že raziskanih in dokazanih dejstev o vplivu ilustracije na razvoj likovne ustvarjalnosti pri osnovnošolcih.
V empiričnem delu predstavljamo rezultate raziskave, kjer smo izvedli pedagoški eksperiment z oblikovanjem sklopov likovnih nalog, ki so v kakršnemkoli smislu vsebovale pojem ilustracije. Naloge so, čeprav sloneč na pojmu ilustracije ali v obliki likovnega pojma, motivacije, … vsebovale pojme skladne z učnim načrtom. Medtem, ko so učenci kontrolne skupine ustvarjali po ustaljenem načrtu. Pri analizi podatkov smo se omejili na likovnoustvarjalni razvoj, ki zajema 12 dejavnikov in 6 dejavnikov likovne ustvarjalnosti. Analiza podatkov pa je potekala v smeri ugotavljanja razlik med eksperimentalno in kontrolno skupino in med spoloma.
Ključne besede: likovna ustvarjalnost, ustvarjalno mišljenje, likovno mišljenje, ilustracija, kakovostna ilustracija, likovnoustvarjalni razvoj
Objavljeno v DKUM: 27.07.2020; Ogledov: 1114; Prenosov: 133
Celotno besedilo (6,34 MB) |
9. Germanistik als Sprach- und Kulturbrücke in Südosteuropa : heute, gestern und morgen2019, druge monografije in druga zaključena dela Opis: Die folgenden Abstracts greifen auf die unterschiedlichsten Arten und Weisen das Motiv der Brücke auf, das sowohl das architektonische Objekt bezeichnen kann als auch ein symbolisches Konstrukt, das verbindet, aber auch trennt, und dadurch bewusst oder unbewusst eine Kontaktmöglichkeit oder auch Isolation bedeuten kann. Renommierte Forscherinnen und Forscher aus ganz Südosteuropa setzen sich im Laufe der 12. internationalen SOEGV-Tagung intensiv, extensiv, integrativ und kreativ mit dem Thema „Germanistik als Sprach- und Kulturbrücke in Südosteuropa – gestern, heute und morgen“ auseinander, wobei sie es aus sprachwissenschaftlicher, literaturwissenschaftlicher, translationswissenschaftlicher und fremdsprachendidaktischer Sicht betrachten. Die angehenden Wissenschaftlerinnen und Wissenschaftler, die eine eigene Sektion bilden und die zurzeit intensiv forschen und an ihren Dissertationen arbeiten, sind in ihrer Themenwahl im Gegensatz zu allen anderen nicht auf das Motiv der Brücke beschränkt, sondern werden von ihren Dissertationsthemen geleitet und haben so die Möglichkeit, ihre bisherigen Erkenntnisse mit verschiedenen anerkannten Wissenschaftlern und Wissenschaftlerinnen aus ihren jeweiligen Fachbereichen zu diskutieren.
Ključne besede: Germanistik, Brücken, Sprache, Kultur, Literatur, Didaktik Deutsch als Fremdsprache, Übersetzung
Objavljeno v DKUM: 17.02.2020; Ogledov: 1482; Prenosov: 52
 Povezava na datoteko |
10. Preizkušanje praktično manipulativnih metod pri prilagajanju artefektov za slepe in slabovidneTamara Šuc, 2019, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu najprej predstavimo značilnosti specifičnega doživljanja sveta pri slepih in slabovidnih osebah in sicer na kakšen način in preko katerih zaznavnih kanalov si slepi in slabovidni ljudje ustvarjajo sliko oziroma podobo o njihovi okolici in dogajanju v njej. Omenjena skupina posameznikov si svet interpretira s pomočjo drugih čutov in v sodelovanju delujočih zaznavnih poti in priučenih ter izurjenih občutkov. Te vrline uporabljajo pri komunikaciji z drugimi, tako pri prejemanju kot posredovanju informacij. Predvsem tip je tisti, ki jim omogoča konkretno povezavo z zunanjim svetom, sluh pa tisti, ki jim tudi na daljavo nudi možnost sprejemanja okolice in okoliščin, v katerih se nahajajo. Ne glede na vse naštete, nekoliko drugačne in prilagojene načine zaznavanja so slepi in slabovidni pravnomočni posamezniki, ki so kot vsi ostali predstavniki ranljivih skupin skupaj z normativnimi ljudmi povsem enakopravni in morajo kot taki biti tudi obravnavani. Nadalje se v magistrski nalogi posvetimo pravicam, ki jih imajo in jih morajo biti deležni v zakonu tako imenovani invalidi in povzamemo relevantne člene iz sprejetega zakona, nanašajoče se na skupino slepih in slabovidnih. Enakopravnost se kaže na mnogih področjih, eno izmed njih, ki smo ga tudi izpostavili, je dostopnost kulturnih dobrin, natančneje muzejev in njihovih vsebin oziroma programov. Prikazali smo stanje stopnje prilagojenosti slovenskih muzejev, navedli možne in obstoječe načine prilagoditev ter predstavili Muzej Dravograd kot enega izmed teh, ki si želijo svoje vsebine narediti dostopne omenjenim skupinam ljudi. Po opisu zbirke in artefaktov, ki se v njej nahajajo, smo izpostavili tiste, ki smo jih z določenimi praktično manipulativnimi metodami prilagodili in s tem omogočili, da jih slepi in slabovidni zaznajo preko njihovih bolje delujočih kanalov percepcije. V empiričnem delu smo učinkovitost metod preizkusili tudi v praksi skozi vodstvo slepih in slabovidnih oseb po razstavi. Učinkovitost in ustreznost prilagojenih artefaktov smo preverjali oz. analizirali skozi observacijo v kombinaciji z intervjujem slepih in slabovidnih oseb ob koncu vodstva. Rezultate smo analizirali in ugotovili, katere metode so se izkazale kot učinkovite, podrobneje v katerih aspektih in obenem na katerih področjih bi jih lahko še dopolnili, izboljšali ali spremenili. V praktičnem delu magistrskega dela predstavljamo rezultate in posamezne artefakte, ki smo jih v raziskavi prilagajali.
Ključne besede: prilagojen muzej, slepi in slabovidni, dostopnost, metode prilagajanja
Objavljeno v DKUM: 13.11.2019; Ogledov: 1267; Prenosov: 137
Celotno besedilo (3,81 MB) |
