Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Poslovno poročanje, temelječe na v preteklost usmerjenem pregledu poslovanja, v današnjem času perečih okoljskih in družbenih izzivov ne zagotavlja več dovolj dolgoročno relevantnih informacij za heterogene skupine deležnikov. Rešitev se kaže v združevanju finančnih in nefinančnih podatkov o poslovanju družb. Predvsem poročanje o nefinančnih in v sklopu le-teh trajnostnih informacijah, prinaša gospodarskim družbam nemalo izzivov, vprašanj in dilem. Zaradi predvidenih koristi trajnostnega poročanja, se na ravni globalnega gospodarstva kaže trend nujnih zakonskih oziroma regulativnih spodbud. ZGD-1, v skladu z evropskimi direktivami, v 70. členu opredeljuje minimalni nabor zahtevanih vsebin poslovnega poročila, v sklopu posebnih določb za subjekte javnega interesa pa opredeljuje tudi kriterije za obveznost objave izjave o nefinančnem poslovanju. V magistrskem delu smo preučevali stopnjo vpetosti in razvitosti trajnostnega poročanja v letnih poročilih subjektov javnega interesa. Zakonska regulativa se je izkazala kot dober motivator za vključevanje vsebin o nefinančnem poslovanju. Trajnostno poročanje je prisotno in predstavlja uveljavljeno prakso pri večini analiziranih družb. Praksa trajnostnega poročanja med subjekti javnega interesa, kaže na pozitiven trend vpetosti upravljavskih, okoljskih in družbenih informacij v letna poročila, ugotavljamo pa splošno pomanjkanje poglobljenega in celovitega pristopa k predstavitvi tovrstnih informacij. Največ odprtih možnosti za izboljšavo smo v okviru analize vpetosti trajnostnega poročanja v letna poročila preučevanih družb našli v vključevanju trajnostnih informacij v poglavje o obvladovanju oz. upravljanju tveganj. Pri analizi izjav o nefinančnem poslovanju največ možnosti za izboljšave vidimo v obširnejšem poročanju o človekovih pravicah ter o boju proti korupciji in podkupovanju.
Ključne besede: trajnostno poročanje, subjekti javnega interesa, nefinančne informacije, izjava o nefinančnem poslovanju, ZGD-1, standardi GRI
Objavljeno v DKUM: 02.06.2022; Ogledov: 261; Prenosov: 72
Celotno besedilo (1,28 MB)

Opis: Svetovni problem, s katerim se srečujejo vse države, je onesnaževanje celotnega planeta. Ne glede na to, kje onesnaženost izvira, se lahko razširi na oddaljene kraje, kjer ne živi nihče. Posamezniki, podjetja in države s svojimi aktivnostmi in delovanjem povzročajo onesnaženost planeta, posledice pa so za vsa živa bitja katastrofalne, saj izumirajo številne živalske vrste in uničuje se okolje, v katerem živimo. Ključnega pomena je, da se vsak posameznik zaveda problematike onesnaženosti okolja, saj smo ljudje tisti, ki tekom življenja onesnažujemo okolje. Če se bomo zavedali resnosti problema, bomo posledično v svoje vsakodnevne aktivnosti vključili načine, ki bodo zmanjševali onesnaženost planeta. S takšnim razmišljanjem bo tudi računovodja na delovnem mestu pripomogel k večjemu varovanju okolja, zmanjšanju onesnaženosti in povečevanju trajnostnega razvoja (Nathanson, 2020). Države z zakonodajo, širša javnost in ostali zunanji deležniki vse bolj pritiskajo na podjetja, da delujejo trajnostno in da razkrivajo informacije, povezane z vplivom podjetja na okolje. Posledično vedno več podjetij usmerja pozornost v svoja letna poročila, v katera vključujejo vedno več nefinančnih informacij (Cullen, 2019). V magistrski nalogi smo preučevali tematiko okoljskega računovodstva, pomen okoljskih informacij ter razkrivanja tovrstnih informacij za potrebe zunanjih deležnikov. Cilj magistrske naloge je raziskati odnos računovodij do razkrivanja okoljskih informacij, saj pozitiven odnos, ki je lahko posledica večje ozaveščenosti posameznika, pripomore k temu, da so informacije, ki so pripravljene za potrebe poslovodstva ter razkritja širši javnosti in ostalim zunanjim deležnikom, v poročilih še bolj točne, zanesljive in resnične (Jaggi & Zhao, 1996). Z raziskavo smo prišli do ugotovitev, da je odnos računovodij do razkrivanja okoljskih informacij na območju Štajerske pozitiven, vendar bi bila lahko njihova podpora bistveno večja. Glede na raziskane kriterije računovodje najmanj podpirajo povezavo svojega dela z okoljskimi informacijami, medtem ko najbolj podpirajo spremembe v zakonodaji, ki bi določala obsežnejše razkritje okoljskih informacij podjetij. S pridobljenimi ugotovitvami lahko potrdimo, da je odnos računovodij do razkrivanja okoljskih informacij pozitiven.
Ključne besede: onesnaženost okolja, trajnostno poročanje, trajnostno in okoljsko računovodstvo, odnos računovodij do razkritja okoljskih informacij.
Objavljeno v DKUM: 13.07.2021; Ogledov: 699; Prenosov: 139
Celotno besedilo (4,65 MB)

Opis: Gospodarska rast in razvoj sta dva izmed osrednjih ekonomskih ciljev vsake države, ki se dosegajo na podlagi pobranih javnofinančnih prihodkov. Za nemoteno izvajanje vseh aktivnosti, ki zagotavljajo obstoj in razvoj države, so potrebni prihodki. Slednje država ustvari na podlagi pobiranja davkov od svojih davkoplačevalcev. Iz različnih razlogov prihaja do utaj davkov, kar za države pomeni primanjkljaj davčnih prihodkov, zato je toliko bolj pomembno, da država usmeri pogled v raziskovanje odnosa državljanov do obdavčevanja in v raziskovanje njihove davčne morale ter tako opredeli strategije za povečanje davčne pismenosti. V raziskavi smo preverjali, kako davčna pismenost vpliva na davčno sodelovanje davkoplačevalcev. Uvodnemu delu sledi pregled spoznanj iz literature s področja davčne pismenosti in davčnega sodelovanja kot podlaga za empirično raziskavo v drugem delu naloge. Pri pregledu literature smo proučevali povezavo med davčno pismenostjo, davčnim sodelovanjem in davčno moralo posameznika. V empiričnem delu raziskave smo se omejili na izračun stopnje davčne pismenosti pri dveh ciljnih skupinah (študenti in samozaposlene fizične osebe). Oblikovali smo način izračuna davčne pismenosti in analizirali povezavo med stopnjo davčne pismenosti in demografskimi ter socioekonomskimi dejavniki. V nalogi smo pokazali, da največji delež razlik v davčni pismenosti pojasni status zaposlitve (študent ali samozaposlena fizična oseba). Manjši vpliv imata višina dohodka ter stopnja izobrazbe.V raziskavi smo preverjali kako davčna pismenost vpliva na davčno sodelovanje davkoplačevalcev. V samem začetku smo napravili pregled literature s področja davčne pismenosti in davčnega sodelovanja, kar nam je dalo teoretična izhodišča za empirično raziskavo. Pri pregledu literature smo ugotovili in spoznali povezavo med davčno pismenostjo, davčnim sodelovanjem in davčno moralo posameznika. V empiričnem delu raziskave smo se omejili na izračun stopnje davčne pismenosti pri dveh ciljnih skupinah (študenti in samozaposlene fizične osebe). Oblikovali smo način izračuna davčne pismenosti in analizirali povezavo med stopnjo davčne pismenosti in demografskimi in socio-ekonomskimi dejavniki. V nalogi smo pokazali, da največji delež razlik v davčni pismenosti pojasni status zaposlitve (študent ali samozaposlena fizična oseba). Manjši vpliv imata višina dohodka ter stopnja izobrazbe.
Ključne besede: davčna pismenost, finančna pismenost, davčno sodelovanje, davčna morala, davčna utaja, siva ekonomija
Objavljeno v DKUM: 09.02.2021; Ogledov: 766; Prenosov: 183
Celotno besedilo (1,48 MB)

Opis: Dohodnina je eden od velike trojice davkov, ki ga poznajo skoraj vse države zahodnega sveta. Praviloma velja za pomemben javnofinančni vir. Pravno podlago za pobiranje tega davka predstavlja Zakon o dohodnini, ki določa, kdo sploh so zavezanci za dohodnino, vire dohodkov, predmet obdavčitve ter oprostitve plačila dohodnine. V nalogi diplomskega projekta se osredotočamo na dohodke iz zaposlitve in z njimi povezane davke. Obravnavamo področje davkov iz zaposlitve v Sloveniji in na Švedskem. Slednji državi imata enako stopnjo splošnega davka, to je 22 %. V obeh državah veljajo podobni zakoni, ki obravnavajo področje plač. V Sloveniji se davek plačuje na državnem nivoju, na Švedskem pa najprej na lokalnem oziroma občinskem in šele nato na državnem nivoju. Višina davka iz zaposlitve je različna, prav tako državni zakoni obravnavajo različne davčne olajšave in prispevke, ki jih plačujemo kot delojemalec oziroma delodajalec. Diplomska naloga odgovori na vprašanja višine in obdavčitve plač v Sloveniji in na Švedskem. Ugotovili smo, kakšen je strošek plače ob istem izplačilu na Švedskem in kakšen v Sloveniji. Izdelali smo primerjalno analizo obdavčitve povprečne višine bruto plač v obeh državah
Ključne besede: davek, dohodek iz zaposlitve, dohodnina, davčna olajšava, plača
Objavljeno v DKUM: 17.12.2019; Ogledov: 802; Prenosov: 108
Celotno besedilo (1,47 MB)

Opis: Zaradi vse večjega vpliva podjetij na okolje in posledično okoljskih sprememb, vsi ekonomski subjekti stremijo k varovanju okolja in trajnostnemu delovanju. Podatki so tukaj ključni pomen, za spremljanje, proučevanje in sprejemanje odločitev v poslovnem svetu. V ta namen je implementacija okoljskega poslovodnega računovodstva ključnega pomena za okoljsko učinkovito delovanje podjetij. Namen magistrske naloge je bil proučiti v kolikšni meri podjetja v Sloveniji, izvajajo okoljsko poslovodno računovodstvo in ali se razlike pojavljajo glede na korporativne značilnosti podjetja. Naloga je ciljno usmerjena v proučitev vpliva izbranih korporativnih značilnosti podjetij na implementacijo okoljskega poslovodnega računovodstva. Predmet obdelave je v nalogi predstavljalo okoljsko poslovodno računovodstvo. Predstavili smo definiranje, pomen in vzroke uporabe ter se dotaknili zakonodaje, ki vzpodbuja okoljsko poslovodno računovodstvo. V nadaljevanju smo predstavili izbrane korporativne značilnosti podjetij in povezavo z okoljskim poslovodnim računovodstvom. Skozi nalogo smo predstavili rezultate dosedanjih raziskav iz obravnavanega področja, in se specificirali na raziskavo malezijskih raziskovalcev iz katere smo izvzeli raziskovalni fokus in model. Korporativne značilnosti podjetij, interpretirane kot neodvisne spremenljivke v raziskavi so občutljivost panog na okolje, velikost podjetij, lastniški status, sprejetje sistema ravnanja z okoljem in delež neizvršnih direktorjev. Ugotovitve magistrskega dela so različne in sicer, da velika podjetja v primerjavi z malimi, srednjimi in mikro podjetji v povprečju v večji meri implementirajo okoljsko poslovodno računovodstvo, prav tako tudi podjetja, ki imajo sprejet sistem okoljskega upravljanja. Korporativne značilnost, kot so občutljivost panoge na okolje, lastniški status in delež neizvršnih direktorjev, ugotavljamo, da ne vplivajo na implementacijo okoljskega poslovodnega računovodstva. Ugotavljamo, da nekatere korporativne značilnosti pomembno vplivajo na obseg izvajanja okoljskega poslovodnega računovodstva v podjetjih v Sloveniji.
Ključne besede: Okoljsko poslovodno računovodstvo, občutljivost panog na okolje, sistemi okoljskega upravljanja, kontingenčna teorija v poslovodnem računovodstvu, okoljska zakonodaja.
Objavljeno v DKUM: 22.10.2019; Ogledov: 850; Prenosov: 117
Celotno besedilo (1,47 MB)