Search the digital library catalog

Abstract: V diplomski nalogi smo raziskali zadovoljstvo davčnih zavezancev s storitvami davčnega organa v Sloveniji. Kot kriterije smo uporabili informacije, kvaliteto sistema, kvaliteto storitev, zaupanje in trajnostna odgovornost. Raziskavo smo delali s pomočjo tujih raziskav, ki so prav tako merile zadovoljstvo davčnih zavezancev s storitvami davčnega organa. S strani OECD smo ugotovili, da se davčne uprave trudijo izboljšati svoje storitve predvsem s »samopostrežnim poslovanjem« in uporabo umetne inteligence. S tem bi bile storitve davčnega organa enostavnejše za uporabo in dostopne 24 ur na dan, 7dni v tednu. Finančna uprava Republike Slovenije, ki skrbi za pobiranje davkov v Sloveniji, se osredotoča na informiranje in sodelovanje z davčnimi zavezanci, kar vpliva na boljše izpolnjevanje davčnih obveznosti in zmanjševanje davčnih utaj. Prav tako Finančna uprava Republike Slovenije meri zadovoljstvo davčnih zavezancev z njihovimi storitvami. V preteklih merjenjih so ugotovili, da so davčni zavezanci najbolj zadovoljni z varovanjem zaupnosti podatkov, najmanj pa z dostopnostjo in odzivnostjo zaposlenih, ter razumevanju informacij. V raziskavi smo si zadali 4 hipoteze s katerimi smo preverili kakšno je zadovoljstvo davčnih zavezancev. Vse hipoteze smo potrdili.
Keywords: Zadovoljstvo, kvaliteta storitev, davčni organ
Published in DKUM: 05.09.2024; Views: 105; Downloads: 29
Full text (1,84 MB)

Abstract: V magistrskem delu proučujemo poročanje o trajnostnih vidikih razvoja organizacij v sektorju promet in skladiščenje. Vse večji pomen v svetu se namenja trajnostnim informacijam, hkrati pa to področje še vedno ni dovolj natančno opredeljeno, da bi omogočalo boljšo preglednost, zanesljivost in primerljivost trajnostnih informacij. Srečujemo se s problemom, da finančne informacije, povezane s trajnostjo, niso dovolj natančne. Pomembno je, da skrbno pregledamo zakonsko podlago in določimo kriterije, s pomočjo katerih se lažje oceni vrednost podanih trajnostnih informacij izbranih podjetij. Največji poudarek v magistrskem delu je na trajnostnem poročanju. Vidiki trajnostnega poročanja so v veliko pomoč pri predstavitvi podjetja glede vplivov podjetja na okolje, širšo družbo in njegovo delovanje ter obratno, glede vplivov okolja in družbe na poslovanje podjetja. Pomembno je, da problem dobro poznamo in ga pravilno opredelimo. Glavni cilj je ugotoviti, koliko in kakšne informacije o trajnostnosti podajajo izbrane družbe v sektorju promet in skladiščenje. Za pomoč pri poročanju o trajnostnih vidikih razvoja obstaja več podlag, oblikovanih je bilo več okvirov, s pomočjo katerih se rešuje probleme podajanja preglednih informacij o trajnostnosti. Delo se osredotoča na veljavno in aktualno CSRD direktivo ter na podlagi omenjene direktive pripravljene evropske standarde za poročanje o trajnosti. Podrobneje je predstavljena zakonska podlaga trajnostnega poročanja in kratka zgodovina ter začetki standardiziranega poročanja. Magistrsko delo predpostavlja, da družbe poročajo o trajnostnih vidikih razvoja in proučuje podajanje trajnostnih informacij petindvajsetih družb. Vse družbe poslujejo v Sloveniji in so v naslednjih letih primorane poročati po aktualni direktivi CSRD. Hkrati se delo omejuje na družbe v sektorju promet in skladiščenje. Najpomembnejši vidik trajnosti družb v tem sektorju so emisije. Delo proučuje, ali družbe emisijam namenjajo posebno pozornost in ali se zavzemajo za njihovo zmanjševanje oziroma odpravljanje. V analizi se delo omejuje na družbe, ki imajo prijavljeno svojo dejavnost v Sloveniji in so zavezanci po aktualni direktivi za poročanje o trajnostnem razvoju podjetja, t. i. Direktiva CSRD. Opravljena je analiza poročil podjetij za poslovno leto 2017 in poslovno leto 2022. Upoštevane so podane trajnostne informacije, ki jih družba podaja v letnem poročilu poslovanja ali se v poročilu na njih sklicuje. S pomočjo vprašalnika primerjalne analize, ki je oblikovan pretežno na podlagi direktive CSRD in evropskih standardov poročanja o trajnostnosti, so proučena vsa poročila izbranih družb za obe navedeni poslovni leti. Po proučitvi informacij, podanih s strani izbranih družb in s pomočjo izdelanega vprašalnika analize, ugotavljamo, da v poslovnem letu 2022, v primerjavi s poslovnim letom 2017, večina izbranih analiziranih družb predstavlja trajnostne informacije. Hkrati so te informacije bolj natančne kot informacije za predhodno poslovno leto. Ker obveza priprave in poročanja trajnostnih informacij po direktivi CSRD za zavezance podjetja začne veljati v naslednjih letih, nekatere družbe še ne poročajo o trajnostnosti.
Keywords: Poročanje o trajnostnem razvoju, EU direktiva za poročanje o trajnostnem razvoju podjetja, evropski standardi poročanja o trajnosti, sektor promet in skladiščenje.
Published in DKUM: 20.08.2024; Views: 85; Downloads: 16
Full text (3,19 MB)

Abstract: Merjenje uspešnosti je pomembno pri ugotavljanju delovanja podjetja. V magistrskem delu se osredotočimo na primerjavo vseh javnih lekarniških zavodov v Republiki Sloveniji pred in po epidemiji COVID-19. Predstavimo delovanje javnih zavodov na splošno in natančneje javnih lekarniških zavodov. Podrobneje opredelimo značilnosti njihovega delovanja, pravno ureditev, nadzor in financiranje. V teoretičnem delu opišemo institucionalni okvir računovodskega poročanja, kjer predstavimo pravne podlage in računovodsko poročanje. Pregledamo finančnoračunovodske kazalnike, ki so namenjeni presoji uspešnosti poslovanja. Sledi empirična analiza, kjer primerjamo uspešnost javnih lekarniških zavodov v obdobjih 2017–2019, pred epidemijo, ter 2020–2021, po epidemiji. Osredotočimo se na kazalnike, ki jih opredeljujejo slovenski in tuji avtorji ter PSR 8, ki se opira na SRS. S pregledom tujih raziskav primerjamo rezultate naše analize. Ugotovimo, da letna poročila razkrivajo dovolj podatkov za izračun finančnoračunovodskih kazalnikov. Kljub nestabilnim razmeram, v našem primeru epidemije COVID-19, so javni lekarniški zavodi poslovali bolj uspešno glede na preteklo obdobje pred epidemijo.
Keywords: Analiza uspešnosti, javni lekarniški zavodi, finančno računovodski kazalniki, epidemija COVID-19.
Published in DKUM: 18.06.2024; Views: 175; Downloads: 25
Full text (15,21 MB)

Abstract: V doktorski disertaciji proučujemo kakšna je zveza med posameznikovimi osebnimi vrednotami in njihovo osebno davčno kulturo. Razumevanje posameznikovega odnosa do davčnega sistema, do etičnosti davčnega utajevanja in posameznikovega davčno skladnega vedenja postaja vse pomembnejše. To potrjuje tudi raziskava OECD o svetovnih vrednot WVS, ki je izpostavila globlji pomen razumevanja davkoplačevalcev in njihovega odnosa do davkov, davčnega sistema, davčne skladnosti in davčnega utajevanja. Po mnenju OECD-ja (2019) je kratkoročno izboljšanje davčne morale mogoče doseči z vedenjskimi ekonomskimi pristopi, medtem ko je dolgoročno potrebnih več strukturnih sprememb za izgradnjo zaupanja in legitimnosti med davkoplačevalci. Temeljni cilj doktorske disertacije je, preveriti osnovno tezo doktorske disertacije «Osebne vrednote davčnih zavezancev – računovodjev in neračunovodjev – so povezane z njihovo osebno davčno kulturo.« Da bi temeljni cilj dosegli, smo si zastavili več raziskovalnih ciljev. Raziskovalni cilji teoretičnega dela doktorske disertacije je bili pregled in proučitev dosedanjih raziskav na področju davčne kulture in njenih gradnikov, oblikovanje izvirne definicije osebne davčne kulture na nivoju posameznika, kar predstavlja izviren in pomemben prispevek k znanosti, proučitev skupine osebnih vrednot in na temelju teoretičnih spoznanj oblikovati izviren model za merjenje povezanosti osebnih vrednot in osebne davčne kulture posameznika. Slednjo smo tudi empirično preverili. Zaključki teoretičnega raziskovanja osebnih in davčnih vrednot posameznika na področju davčne utaje, davčne skladnosti in davčnega sistema so sledeči. Pri proučevanju gradnikov osebne davčne kulture smo spoznali, da so študije v preteklosti temeljile večinoma na makroekonomskem proučevanju, dandanes pa vedno bolj raziskujejo na mikroravni in v ospredje je postavljen posameznik, njegova percepcija, odnosi, družbene vrednote, osebne vrednote, njegovo vedenje. V pregledu literature o osebni davčni kulturi in njenih gradnikih smo ugotovili, da je postalo pomembno tudi vprašanje, kaj motivira posameznika za neko dejanje. S tem ko smo v doktorski disertaciji podali pregled dosedanje svetovne literaturi na področju davčne kulture, davčne skladnosti (vedenjske pristop in obravnava davčnih zavezancev v davčnem sistemu), davčne utaje in davčnega sistema smo ugotovili, da medsebojne povezave med osebnimi vrednotami in gradniki osebne davčne kulture ni proučeval še nihče. Teoretična izhodišča so bila podlaga za oblikovanje izvirnega modela, s pomočjo katerega smo nadalje analizirali zvezo med osebnimi vrednotami in osebno davčno kulturo glede na percepcijo pravičnosti davčnega sistema v Sloveniji pri davčnih zavezancih - računovodjih in neračunovodjih. Raziskavo smo izvedli s pomočjo oblikovanega vprašalnika, pri tem smo za merjenje davčne utaje, davčne skladnosti, davčnega sistema in osebnih vrednot izhajali iz obstoječih merskih instrumentov, katere smo za potrebe doktorske disertacije prilagodili. S tem smo povečali zanesljivost merskega instrumenta, ki smo ga preverjali s Cronbachovim koeficientom alfa. V raziskavi smo uporabili neslučajen vzorec, saj smo vzorčili po principu metode progresivnega podvajanja oziroma snežne kepe. To metodo smo uporabili v naši raziskavi na vzorcu računovodij in neračunovodij. V vzorec je bilo zajetih 202 davčnih zavezancev iz Republike Slovenije. Zajeli smo vse statistične regije na območju in tako povečali razpršenost vzorca. Znotraj skupine davčnih zavezancev smo se omejili na specifične skupine posameznikov po poklici, računovodje in neračunovodje. Oblikovan izvirni model, meri povezanost med skupinami osebnih vrednot (samoizboljšanje, samotranscendenca, odprtost za spremembe in konzervativnost) na eni strani in osebno davčno kulturo posameznika na drugo strani. V model smo vključili tudi moderatorsko spremenljivko posameznikovo percepcijo pravičnosti davčnega sistema. Gre za prvo tako raziskavo pri nas.
Keywords: osebna davčna kultura, osebne vrednote, davčni sistem, Slovenija, (ne)računovodje
Published in DKUM: 29.11.2023; Views: 563; Downloads: 57
Full text (4,44 MB)

Abstract: V zadnjih letih je prišlo do večjega sodelovanja med slovenskimi podjetji in tujino. Zaradi pomanjkanja pisnih virov o razlikah med uvozom in pridobitvijo blaga z davčnega in računovodskega vidika ter zaradi tega ker zakonodaja tretjih držav ni usklajena s pravili EU smo se odločili, da to področje bolje raziščemo. Ker je Slovenija članica EU, nas je zanimalo kakšen je potek trgovanja med državami članicami EU in na drugi strani kako podjetja poslujejo s tretjimi državami, katero dokumentacijo potrebujejo in ali so potrebni dodatni postopki pri uvozu blaga. V diplomskem delu smo predstavili glavne razlike med pridobitvijo blaga iz EU in med uvozom blaga iz tretjih držav. V teorijskem delu smo predstavili davčni in računovodski vidik uvoza blaga iz tretjih držav in pridobitve blaga iz EU, medtem ko smo v empiričnem delu predstavili konkretne poslovne dogodke iz podjetja SMM d.o.o., prikazali smo postopek knjiženja poslovnih dogodkov in razložili kako se evidentira DDV. V diplomski nalogi smo govorili tudi o klavzulah Incoterms, ki so tesno povezane s sistemom DDV, saj se z vključitvijo ene od klavzul Incoterms v kupoprodajno pogodbo stranki jasno dogovorita o tem, kakšne so obveznosti kupca in prodajalca v zvezi z dobavo blaga.
Keywords: uvoz, carina, pridobitev blaga, DDV, klavzule Incoterms
Published in DKUM: 10.11.2023; Views: 449; Downloads: 34
Full text (3,30 MB)