| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 151
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
82.
Aksinja Kermauner: Žiga špaget gre v širni svet
Dragica Haramija, Janja Batič, 2011, recenzija, prikaz knjige, kritika

Ključne besede: ocene in poročila, Kermauner, Aksinja: Žiga špaget gre v širni svet
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 1107; Prenosov: 120
URL Povezava na celotno besedilo

83.
84.
Bina Štampe Žmavc: Snežnosek
Dragica Haramija, 2011, recenzija, prikaz knjige, kritika

Ključne besede: mladinska književnost, ocene in poročila, Štampe Žmavc, Bina: Snežnosek
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 1591; Prenosov: 70
URL Povezava na celotno besedilo

85.
Suzana Tratnik: Zafuškana Ganca
Dragica Haramija, 2012, recenzija, prikaz knjige, kritika

Ključne besede: ocene in poročila, Tratnik, Suzana: Zafuškana Ganca
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 528; Prenosov: 19
URL Povezava na celotno besedilo

86.
GIBANJE ZA SPODBUJANJE BRANJA: BRALNA ZNAČKA IN NJENIH 55 LET DELOVANJA
Petra Letonja, 2015, magistrsko delo

Opis: Bralna značka je bila osnovana leta 1960 na Prevaljah na Koroškem, za kar sta zaslužna takratni učitelj slovenščine, Stanko Kotnik, in ravnatelj šole, Leopold Suhodolčan. Že takrat sta videla, da hiter razvoj industrije in medijev prinašata slabo prihodnost knjigi, zato sta začela z gibanjem, ki je na začetku bilo tekmovanje za bralno značko, ki se je nato razširilo po vsem slovenskem prostoru in izgubilo tekmovalnost. Branje je pomembno znanje, ki ga potrebujemo v vsakdanjem življenju, gibanje za Bralno značko pa je prostočasna dejavnost, ki spodbuja k branju, ki nam pomaga razumeti svet okrog nas. Njen namen je pridobiti in seznaniti bralca s knjigo. Gibanje se je uspešno razvijalo in uspešno deluje še danes. V magistrski nalogi smo prikazali razvoj Bralne značke od njenih začetkov naprej in prikazali, kako gibanje uspešno presega vso sodobno tehnologijo. Nato smo na podlagi dveh anket, prva je bila izvedena v šolskem letu 1993/1994, druga pa v šolskem letu 2014/2015, prikazali, kje se kažejo razlike in podobnosti ter kaj to pomeni za naprej. V nalogi smo si zastavili pet hipotez, ki smo jih na koncu preverjali. Prva hipoteza pravi, da je Bralna značka je še vedno najbolj množična obšolska dejavnost in smo jo potrdili, saj je število bralcev opazno narastlo. Drugo hipotezo, ki trdi, da je branje za bralno značko najbolj intenzivno na razredni stopnji, kasneje upad bralcev, smo prav tako potrdili, saj se aritmetični sredini v osnovni množici razlikujeta v številu bralcev. Tretja hipoteza pravi, da je bilo v preteklosti več bralcev, kot jih je danes, saj so otroci zaposleni z drugimi dejavnostmi in sodobno tehnologijo. To hipotezo smo zavrnili, saj je odstotek bralcev v novejši anketi bistveno višji. Četrto hipotezo, ki pravi, da mentorji svojo nalogo opravljajo z veseljem in predanostjo, smo preverjali na podlagi kritik in predlogov, kjer se je njihov odnos do bralne značke najbolj pokazal, nato pa smo hipotezo potrdili. Zadnja hipoteza trdi, da so starši pomemben dejavnik zunanje motivacije, česar se zavedajo in otroke spodbujajo k branju. Hipotezo smo potrdili na podlagi odgovorov anketiranih o mnenjih staršev o bralni znački. Kljub temu pa bi se starši morali bolj zavedati, da so pomemben člen pri branju za bralno značko.
Ključne besede: spodbujanje branja, gibanje, Bralna značka, obšolska dejavnost, pomembnost
Objavljeno: 25.11.2015; Ogledov: 1159; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (2,58 MB)

87.
Izbrane informativne slikanice Lile Prap
Zala Gabrijel, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil predstaviti Liljano Praprotnik Zupančič kot avtorico besedila in ilustratorko njenih avtorskih slikanic. Avtorica, ki ustvarja pod umetniškim imenom Lila Prap, ustvarja leposlovne-informativne slikanice. Otroci uživajo ob prebiranju njenih slikanic in se obenem veliko tudi naučijo. Osredotočila sem se na osnovne značilnosti slikanice in avtorico Lilo Prap. Da bi bolje spoznala avtorico in njena dela, sem analizirala dve njeni avtorski deli. V vrtcu sem skozi dejavnosti otrokom deli tudi predstavila. Ker sem se osredotočila na domače živali, ki so otrokom v predbralnem obdobju najbližje, sem si izbrala slikanici Pasji zakaji in Mačji zakaji. V obeh slikanicah je informativni del ločen od leposlovnega. To opazimo po tipologiji, saj se pisave med seboj vidno razlikujejo. Na vsaki strani pa so dodane tudi ilustracije, ki s svojimi barvami in šaljivostjo privabljajo otroško pozornost in zanimanje. V vrtcu sem obe deli predstavila in jih preko dejavnosti vpeljala v njihovo trenutno naravoslovno temo o domačih živalih. V diplomskem delu sem si zastavila dve hipotezi, ki sem ju v sklepnem delu tudi predstavila in potrdila. Slikanice imajo pozitiven vpliv na otroka in izbrani slikanici sta primerni za predšolske otroke.
Ključne besede: slikanica, informativno-leposlovne slikanice, informativne slikanice, leposlovne slikanice, ilustracije
Objavljeno: 23.11.2015; Ogledov: 1203; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

88.
Mladinska dela Guusa Kuijera
Ines Ošlaj, 2015, diplomsko delo

Opis: Tema diplomskega dela so knjige, ki so nastale izpod peresa večkrat nagrajenega nizozemskega pisatelja Guusa Kuijera. Zbirko njegovih nagrad krasi tudi najprestižnejša nagrada za otroško in mladinsko literaturo na svetu Astrid Lindgren Memorial Award. V svojih knjigah na zanimiv in razumljiv način ruši tabuje in nas uči, da ljubezen vedno pomaga. Diplomsko delo je teoretično, sestavljeno iz dveh delov. V prvem delu diplomskega dela je na kratko predstavljena teorija realistične mladinske proze. Teme, ki jih pisatelj opisuje v svojih delih, uvrščamo v tabu teme, zato se v diplomskem delu na kratko posvetim tudi temu. Predstavljen je življenjepis in bibliografija Guusa Kuijera. Nekaj besed pa je namenjenih tudi nagradam. V drugem, pomembnejšem delu diplomskega dela, je analiziranih šest mladinskih pripovedi Guusa Kuijera, ki so prevedena v slovenski jezik, in sicer Knjiga vseh stvari (2008) in pet knjig o enajstletni deklici Polleke, Naj ljubezen gori kot plamen, amen (2006), Raj je tukaj in zdaj (2009), Ko sreča trešči kot strela (2010), Čez obzorje z vetrom na morje (2011) in Ej, moje ime je Polleke! (2012). Predstavila in analizirala sem morfološke značilnosti omenjenih literarnih besedil (književni prostor, književni čas, pripovedovalec, snov, tema, motiv, zgradbo zgodbe, opis literarnih likov). V zaključku diplomskega dela sem potrdila oziroma ovrgla hipoteze, ki sem si jih zastavila v uvodnem delu diplomskega dela.
Ključne besede: Realistična mladinska proza, realistična pripoved, tabu teme, Guus Kuijer.
Objavljeno: 05.11.2015; Ogledov: 1243; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (929,07 KB)

89.
BRANJE SLIKANIC V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Anja Ledinek, 2015, magistrsko delo

Opis: Za bogato doživeto zgodbo slikanice je potrebno upoštevati verbalni in vizualni del slikanice – celostno branje. Namen magistrskega dela je bil preučiti dosedanji način obravnave slikanic in posledično razumevanje ter izboljšati razumevanje po dodatnem poglabljanju v likovni del. Cilj raziskave – izboljšanje strategije branja slikanice s poudarkom na doslej zanemarjenem vizualnem kodu – je bil dosežen z izpeljavo akcijske raziskave v štirih korakih, in sicer s poudarkom na vedno večjem poglabljanju v vizualni del. V raziskavo je bilo vključenih trinajst učencev tretjega razreda osnovne šole. Po vsakem izmed izvedenih korakov so učenci individualno ustno odgovarjali na vprašanja odprtega tipa. Odgovori so bili zvočno posneti in zatem transkribirani ter obdelani na nivoju deskriptivne statistike. Z vprašalnikom smo želeli ugotoviti, iz katerega dela slikanice (iz verbalnega, iz vizualnega ali iz kombinacije verbalnega in vizualnega dela) so učenci za posamezni odgovor pridobili informacije. Iz analize odgovorov je razvidno, da so učenci v vedno večji meri pridobivali informacije iz vizualnega dela slikanice in jih nato smiselno usklajevali s tistimi iz besedila. V zadnjem koraku (obravnava slikanice brez besedila) so učenci pokazali usvojeno znanje in oblikovali zgodbo zgolj na podlagi slik. Akcijska raziskava je bila učinkovita, saj so se učenci začeli zavedati pomena ilustracij v slikanicah.
Ključne besede: slikanica, vizualni del slikanice, akcijska raziskava, celostno branje, obravnava slikanic pri pouku
Objavljeno: 12.10.2015; Ogledov: 1657; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

90.
PROBLEMATIKA DROG V SLOVENSKEM MLADINSKEM ROMANOPISJU
Aleksandra Štrbac, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Problematika drog v slovenskem mladinskem romanopisju je nastalo na osnovi natančnih analiz trinajstih izbranih slovenskih mladinskih realističnih romanov, ki v središčih zgodb obravnavajo problematiko drog (Metka Cotič: Kriva, Marinka Fritz - Kunc: Kam grejo ptice umret, Matjaž Fritz: Do golega, Matjaž Fritz: Do golega in čisto do konca: (v vrtincu narko-scene), Grega Hribar: Hotel sem samo ..., Asja Hrvatin: Od RTM do WTF, Aco Jerant: Razmišljanje za rešetkami, Marko Ješe in Branko Gradišnik: Kodrlajsasti piton, Rudi Mlinar: Gugalnica za dva, Slavko Pregl: Car brez zaklada, Ivan Sivec: Finta v levo: izpoved mladega zapornika, Ivan Sivec: Faktor X: izpoved naivne manekenke, Marija Vogrič: Za šus prodam mater). Namen diplomskega dela je bil na osnovi preučevanja virov in literature predstaviti in analizirati korpus izbranih slovenskih mladinskih romanov, ki kot glavno temo obravnavajo temo nelegalnih drog. Pri tem sem izbrana dela uvrstila v ustrezno književno vrsto in žanr. Prikazala sem še pozitivno vlogo takih romanov, tako za mlade kot tudi za odrasle.
Ključne besede: slovenska mladinska realistična proza, mladinski roman, socialno-psihološki mladinski roman, droge, zasvojenost
Objavljeno: 07.10.2015; Ogledov: 1207; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (861,32 KB)

Iskanje izvedeno v 0.36 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici