| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 151
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
KORANT V KNJIŽEVNOSTI IN KULTURNI DEDIŠČINI
Rebeka Korošec, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Korant v književnosti in kulturni dediščini sem poudarila tako podobnosti kot razlike koranta v družbi nekoč in danes ter jih primerjala z vlogo koranta v književnosti. Na začetku sem predstavila korantovo zunanjo podobo in njegovo vlogo v družbi nekoč ter nato opisala, kako se je ta vse do današnjega časa spreminjala. Predstavila sem tudi delitev korantov na pernate in rogate. V tem delu sem s pomočjo intervjuja Marka Klinca predstavila izdelavo korantije, Danijel Slana pa mi je podal informacije, kako so se obhodi korantov spreminjali skozi čas. Sledi predstavitev mita in pravljice, dveh književnih vrst, v katerih se najpogosteje pojavlja korant/kurent. V nadaljevanju sem na osnovi znanja o mitu in pravljici, ki ga na začetku podkrepim s citati, analizirala mitološke pripovedke in jih med seboj tudi primerjala. Na osnovi teh analiz sem na koncu magistrskega dela primerjala korantovo vlogo v družbi in njegovo zunanjo podobo v književnosti s tistima v kulturni dediščini.
Ključne besede: mit, pravljica, korant, kurent, književnost.
Objavljeno: 22.04.2016; Ogledov: 802; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (4,79 MB)

72.
Mladinska proza Primoža Suhodolčana
Lidija Podmenik, 2016, magistrsko delo

Opis: Pri pisanju magistrskega dela z naslovom Mladinska proza Primoža Suhodolčana smo izhajali iz celotnega opusa pisateljevih mladinskih besedil, ki so izšla do konca leta 2014. Obravnava avtorja ni naključna, saj je pisatelj dolgo veljal za najpomembnejšega mladinskega, v zadnjem času pa velja za najbolj branega slovenskega pisatelja. Njegova mladinska proza v zadnjih letih dosega največje število izposoj na avtorja. V začetnem delu študije povzemamo definicije in značilnosti kratke proze (humoreska, pravljica, fantastična zgodba), kot so jih zapisali slovenski in tuji teoretiki, ter sem umestimo vsa kratka prozna besedila Primoža Suhodolčana. V seriji slikanic o Petru Nosu gre za kratkoprozna besedila, ki sodijo v iracionalno prozo in temeljijo na situacijski ali besedni komiki ter deloma sodijo med aforizme. Obravnavamo še dve slikanici o Lipku, kjer gre za kratko fantastično pripoved. Deček Rok odide na igrišče, kjer zavedno vstopi v svet dreves in z njimi igra košarko. Zgodbe temeljijo na verjetnostni oziroma realistični motivaciji in poudarjajo pomen prijateljstva, sožitja z naravo in športa. Kratka fantastična proza je obravnavana tudi v seriji Živalske novice, kjer gre za posebej oblikovana dela, ki predstavljajo avtorjev publicistični način pisanja in sporočanja. Z analizo in sintezo serije Pozor, pravljice! je bilo ugotovljeno, da gre za preplet pravljic, ki v ospredje postavijo otroški glavni literarni lik, oživljeno igračo/predmet, poosebljeno žival, rastlino ali nebesno telo/pojav, beremo pa tudi pravljice z glavnim literarnim likom, ki je znan iz ljudskega pravljičnega izročila. Daljša realistična proza je predstavljena v trilogiji o Ranti, kjer gre za športno avanturistično prozo, za katero je pisatelj Primož Suhodolčan prejel kar nekaj nagrad. Povest Maks pa Sanja je otroška detektivka, v kateri igrata pomembno vlogo Maks in Sanja, in je napisana kot dnevniški zapis. V zadnjem delu študije je posebno poglavje namenjeno humorju, ki je avtorjev zaščitni znak, saj se v njegovi mladinski prozi prepletajo situacijska, besedna in značajska komika.
Ključne besede: Primož Suhodolčan, slikanica, pravljica, fantastična zgodba, humor.
Objavljeno: 23.02.2016; Ogledov: 1957; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (5,82 MB)

73.
Mariborske vedute
Dragica Haramija, 2010, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: povedke, legende, miti, vedute, Maribor
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 816; Prenosov: 48
URL Povezava na celotno besedilo

74.
75.
Literarni lik s posebnimi potrebami v slikanicah
Janja Batič, Dragica Haramija, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: V članku predstavljamo izbrane slikanice, v katerih nastopa glavni literarni lik s posebnimi potrebami. Predstavitev omejujejo trije pogoji: oblika knjige (slikanica), ker želimo predstaviti tudi vizualno pomembnost literarnega lika s posebnimi potrebami, posledično starostna omejitev bralcev, ki so jim dela namenjena (predšolsko in zgodnje šolsko obdobje), ter nesporna kakovost literarnega in likovnega dela slikanice. Na podlagi teh kriterijev smo izbrali slikanice Svetlane Makarovič in Marjana Mančka Veveriček posebne sorte, Petra Svetine in Mojce Osojnik Mrožek dobi očala ter Lele B. Njatin in Alenke Sottler Zakaj je babica jezna. Slikanice z literarnim likom s posebnimi potrebami lahko pripomorejo k ozaveščanju polnočutnih otrok o sprejemanju drugačnosti, otrokom s posebnimi potrebami pa tovrstne knjige nudijo spodbudo za boljšo samopodobo. Kakovostna književna dela, ki predstavljajo literarni lik s posebnimi potrebami s pozitivnega stališča, spodbujajo strpnost in so že v zgodnjem otroštvu lahko pomemben del zavedanja o vključujoči družbi.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, literarni liki, slovenska mladinska književnost, slikanice
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 980; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (144,66 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

76.
Primož Suhodolčan: Vitez brez krave
Dragica Haramija, 2011, recenzija, prikaz knjige, kritika

Ključne besede: mladinska književnost, ocene in poročila, Suhodolčan, Primož: Vitez brez krave
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 589; Prenosov: 18
URL Povezava na celotno besedilo

77.
78.
Bina Štampe Žmavc: Cesar in roža
Dragica Haramija, 2011, recenzija, prikaz knjige, kritika

Ključne besede: slovenska mladinska književnost, Štampe Žmavc, Bina: Cesar in roža, ocene in poročila
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 899; Prenosov: 42
URL Povezava na celotno besedilo

79.
80.
O prevladovanju estetskega nad poučnim v mladinski književnosti
Dragica Haramija, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Helga Glušič zagovarja stališče, da sta v kakovostni mladinski književnosti etika in estetika pomembnejši od poučnosti. V razpravah zasleduje predvsem dvoje: depedagogizacijo mladinske književnosti ter igro (njen vsebinski in/ali oblikovni element) in humor kot pomembni sestavini tovrstnega slovstva. Z zagovarjanjem umetniške vrednosti literarnega dela pred poučno uporabnostjo je med prvimi vzpostavila standard vrednotenja mladinske književnosti, ki velja še danes.
Ključne besede: mladinska književnost, igra, humor, estetika v literaturi
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 843; Prenosov: 36
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici