| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 151
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
51.
OBRAVNAVA SLIKANIC O ELMERJU V PREDŠOLSKEM OBDOBJU
Barbara Škafar, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se nanaša na serijo slikanic o Elmerju Davida McKeeja. V teoretičnem delu spoznamo definicijo slikanice, interakcijo med besedilom in ilustracijo, elemente slikanice. Cilj diplomskega dela je spoznati zbirko slikanic pod naslovom Elmer Davida McKeeja z istim literarnim likom, slonom Elmerjem, jih analizirati in praktično uporabiti v vrtcu. V praktičnem delu analiziramo slikanice in predstavimo aktivnosti, ki smo jih izvajali v vrtcu. Namen izvajanja dejavnosti v vrtcu je, da otroci spoznajo slona Elmerja, ki je drugačen od vseh ostalih slonov in z njim podoživijo dogajanje v slikanici. Otroci na ta način sprejmejo nekoga, ki je drugačen in se naučijo, da smo kljub drugačnosti vsi enaki.
Ključne besede: Teorija slikanice, serija slikanic, Elmer, sprejemanje drugačnosti, barve.
Objavljeno: 28.09.2016; Ogledov: 1258; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

52.
Serija slikanic Erica Hilla o Pikiju
Nataša Vozelj, 2016, diplomsko delo

Opis: Hill je avtor in hkrati ilustrator svojih slikanic, katere so izjemno priljubljene med otroci. Nad njimi so navdušeni tudi odrasli, saj je lik Pikija zelo preprost, karakter približan otroku in tako nima negativnih vplivov na bralca. Slikanice so primerno oblikovane za otroke stare od 11 mesecev pa tja do vstopa v šolo. Teme slikanic so vzete iz vsakdanjega življenja in v njih se najde tudi predšolski otrok. Diplomsko delo je napisano na podlagi primerjanja slikanic Erica Hilla, dostopnih v Sloveniji in uporabe le-teh pri praktičnem delu v vrtcu. Slikanice z naslovi Pozdravljen, Piki! Knjižica z ročno lutko (2014), Pikijev sprehod skozi gozd (1994), Piki obišče kmetijo (1991), Piki gre na izlet (2003), Piki obišče babico in dedka (2014) so bile podrobno analizirane in so vse v slovenskem jeziku. Izbrana dela Erica Hilla označujemo kot slikanice, saj imajo več ilustracij kot besedila, ki je razporejeno po vsej slikanici. Teme ter jezikovne prvine upoštevajo otrokov kognitivni razvoj. Zapisane so tudi informacije o avtorju, nastanek slikanic o Pikiju in skupne značilnosti vseh njegovih ostalih del, pojasnjena je tudi vloga glavnega literarnega lika. Opisana je novost v slikanicah, zavihek, katerega pred Hillom še nihče ni uporabil.
Ključne besede: Slikanica, Eric Hill, zavihki, Piki.
Objavljeno: 28.09.2016; Ogledov: 702; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

53.
KULTNE KNJIGE V MLADINSKI KNJIŽEVNOSTI
Polonca Colnar, 2016, diplomsko delo

Opis: Naslov Kultne knjige v mladinski književnosti razkriva, s čim smo se ukvarjali v našem diplomskem delu. Najprej smo raziskali pomen pojma kultna knjiga in spoznali, da je to knjiga, za katero je značilno, da ima na bralca velik vpliv, ki povzroči v/na njem določene spremembe, ki se lahko odražajo na različne načine. Bralec kultne knjige lahko obožuje protagonista iz knjige in sprejme njegov življenjski nazor oziroma ga prične posnemati v njegovem vedenju, načinu oblačenja, zunanjem videzu. Nekaterim bralcem da takšna knjiga odgovore na vprašanja z določenega življenjskega področja, drugim je v navdih in jih lahko tudi spodbudi k neki dejavnosti, ali jih od česa odvrne … V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljenih pet primerov knjig, ki jih lahko mladi bralci doživijo kot kultne in smo jih pridobili s pomočjo sistema COBISS.SI, in sicer so to naslednja dela: Matilda Roalda Dahla, Maček Muri Kajetana Koviča, Pekarna Mišmaš Svetlane Makarovič, Drejček in trije Marsovčki Vida Pečjaka ter Muca Copatarica Ele Peroci. Prav tako so predstavljene knjige, ki so se v raziskavi, katere izsledki so prikazani v empiričnem delu, pokazale kot kultne pri več kot enem devetošolcu, in sicer so to bila naslednja dela: Mi, otroci s postaje Zoo Christiane Felscherinow, Krive so zvezde Johna Greena ter Princeska z napako Janje Vidmar. V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni izsledki ankete, v katero so bili vključeni devetošolke in devetošolci iz šestih osnovnih šol z območja Mestne občine Maribor. Raziskava je pokazala, da večina anketiranih učenk in učencev ne pozna pomenov besede kulten in besedne zveze kultna knjiga, prav tako so predstavljeni njihovi odgovori na druga vprašanja, s katerimi smo izvedeli, kakšni so njihovi bralni interesi in kakšne so njihove bralne navade. Najbolj pa nas je zanimalo, ali je katera knjiga, ki so jo doslej prebrali, imela nanje velik vpliv in 33,6 % vseh anketiranih učencev je na to vprašanje podalo pritrdilen odgovor. Večina izmed njih je zapisala naslove knjig, katerih velik vpliv so občutili, s tem pa so razkrili, katera dela so doživeli kot kultna. Med naslovi kultnih knjig, so se pojavili tudi naslovi treh zgoraj omenjenih del, ki so vplivala na več kot enega učenca oziroma učenko.
Ključne besede: kultne knjige, mladinska književnost, devetošolci
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 896; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (974,05 KB)

54.
POVODNI MOŽ V SLOVENSKI FOLKLORNI PROZI
Vesna Gselman, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je na podlagi izbranih folklornih proznih del predstavljeno podvodno mitološko bitje, ki ga Slovenci na splošno nazivamo povodni mož. V teoretičnem delu je najprej opisana slovenska folklorna proza. Predstavljene in poudarjene so glavne značilnosti dveh literarnih vrst, folklorne pravljice in povedke, v katerih se povodni mož najpogosteje pojavlja. V teoretičnem delu je prav tako opisan povodni mož, in sicer njegova zunanja podoba, značajske posebnosti in podvodno bivališče, izpostavljeni pa so tudi različni tipi povodnih mož, ki so poznani na Slovenskem. V osrednjem delu magistrske naloge so v obliki obnov predstavljena in analizirana izbrana folklorna dela o povodnem možu. Razvrščena so glede na prevladujoči motiv v zgodbi in po abecednem redu naslovov uvrščena v ustrezni literarni vrsti. Pomembne ugotovitve o podvodnem bitju so izpostavljene in podkrepljene s citati iz obravnavanih pripovedi. Ugotovili smo, da se v izbranih folklornih proznih delih povodni mož pojavlja tako v pozitivni kot v negativni vlogi. Človeku je lahko naklonjen in prijazen, lahko pa tudi nasproten in sovražen. Nevaren je predvsem otrokom in mladim dekletom, ki jih rad ugrabi in nato odpelje v svoje podvodno kraljestvo. Nevarnost predstavlja tudi čolnarjem in splavarjem, ki lahko njegovo jezo pomirijo tako, da mu v zameno za varno plovbo skozi vrtince darujejo dragoceni predmet. Povodni mož in človek ne moreta živeti v sožitju, saj se njuna svetova preveč razlikujeta, vloga povodnega moža pa je ne nazadnje odvisna tudi od tega, v kateri književni vrsti nastopa.
Ključne besede: folklorna proza, mitološko bitje, povodni mož, literarizacija, književnost
Objavljeno: 13.09.2016; Ogledov: 1258; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

55.
Vloga vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja v bralnem razvoju mladega bralca/predšolskega otroka
Barbara Cvetko, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Vloga vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja v bralnem razvoju mladega bralca/predšolskega otroka je empirično delo. Namen dela je raziskati vlogo vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev v bralnem razvoju predšolskih otrok, ugotoviti, kakšen vpliv imajo na družinsko branje, ali s svojim delom otrokom nudijo zadostno spodbudno okolje in ali otrokom predstavljajo bralni vzor. V teoretičnem delu smo tako najprej osvetlili delo vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev, ki vpliva na bralni razvoj predšolskih otrok, definirali pojme tega področja in navedli uradne dokumente, ki v Sloveniji določajo oziroma opredeljujejo bralno pismenost na področju vzgoje in izobraževanja, natančneje predšolske vzgoje. V empiričnem delu smo s pomočjo raziskave, ki smo jo opravili med vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev predšolskih otrok iz javnih vzgojno-izobraževalnih zavodov na območju severovzhodnega dela Slovenije ugotovili, da predstavljajo tako vzgojitelji kot tudi pomočniki vzgojiteljev pozitiven bralni vzor, da s svojim delom pomembno vplivajo na bralni razvoj predšolskih otrok, na družinsko branje vplivajo s projekti spodbujanja branja, najpogosteje s projekti v vrtcu in Predšolsko bralno značko oz. Bralnim nahrbtnikom.
Ključne besede: bralna pismenost, družinska pismenost, pomočnik vzgojitelja, predšolski otrok, vzgojitelj
Objavljeno: 13.09.2016; Ogledov: 1105; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

56.
Slikanice, primerne za branje ljudi s posebniim potrebami
Karin Vajs, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Slikanice, primerne za branje ljudi s posebnimi potrebami sem na kratko predstavila teorijo slikanice, lahko branje, namenjeno osebam s posebnimi potrebami, celostno branje slikanic za branje odraslih z motnjami v duševnem razvoju in Downov sindrom. V praktičnem delu sem se podrobneje analizirala štiri slikanice iz zbirke o Bibi in Gustiju avtorice Ide Mlakar. V sami analizi sem se posvetila tako besedilu kot tudi ilustracijam in analizirala interakcijo med njima. Vsako od štirih slikanic sem prebrala 18-letnemu dekletu (v nadaljevanju Mojca), ki je obravnavane slikanice tudi samostojno obnovila. Na podlagi njene obnove sem zapisala povzetek obnove in njenega razumevanja ter razhajanje med zgodbo in njeno obnovo. Pri pisanju diplomskega dela sem v teoretičnem delu uporabila deskriptivno metodo, saj sem podajala že znana dejstva iz literature. V praktičnem delu sem uporabila metodo analize, sinteze in metodo praktičnega dela. Vzorec predstavlja 18-letno dekle Mojca z Downovim sindromom.
Ključne besede: branje za ljudi s posebnimi potrebami, lahko branje, Downov sindrom, Ida Mlakar, Bibi in Gusti, slikanica
Objavljeno: 08.09.2016; Ogledov: 706; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (634,28 KB)

57.
TEMATIKA NASILJA V IZBRANIH DELIH NELI KODRIČ FILIPIĆ
Mojca Kozel, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Tematika nasilja v izbranih delih Neli Kodrič Filipić je nastalo na osnovi natančne analize izbranih književnih del. Diplomsko delo je teoretično. Najprej smo definirali nasilje in njegove oblike ter proučili tematiko nasilja v sodobni mladinski prozi. Predstavili smo bibliografijo mladinske pisateljice Neli Kodrič Filipić ter nagrade in nominacije, ki jih je prejela za svoja književna dela. Na podlagi literarne teorije smo analizirali štiri mladinska dela, ki ustrezajo skupnemu tematskemu sklopu. Opredelili smo pojem kratke realistične zgodbe ter značilnosti slikanice. Analizirali smo kratki realistični zgodbi v slikanici Punčka in velikan (2009) ter Ali te lahko objamem močno? (2011) in dva mladinska romana: fantastični roman Na drugi strani (2004) in realistični roman Solze so za luzerje (2013). Opredelili smo pojem mladinski roman in realistični mladinski roman s temeljnimi žanri, pri čemer smo izhajali iz teoretičnih izhodišč Dragice Haramija. Utemeljili smo problemski roman, ki ga v svoji doktorski disertaciji vpelje Gaja Kos, ter ugotovili, zakaj spadata izbrana romana v to skupino. V izbranih delih smo predstavili prevladujočo tematiko nasilja. Opozorili smo na problematiko medvrstniškega in družinskega nasilja, na posledice nasilja ter izpostavili družbeno kritično noto mladinske pisateljice Neli Kodrič Filipić.
Ključne besede: Neli Kodrič Filipić, nasilje, medvrstniško nasilje, družinsko nasilje, kratka realistična zgodba, slikanica, fantastični mladinski roman, realistični mladinski roman, mladinski problemski roman.
Objavljeno: 26.08.2016; Ogledov: 1304; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

58.
Priredbe leposlovja za otroke z motnjami sluha in govorno-jezikovnimi motnjami
Nika Vizjak, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Priredbe leposlovja za otroke z motnjami sluha in govorno-jezikovnimi motnjami so obravnavane priredbe proznih literarnih besedil v laže berljive oblike, namenjene skupini oseb s posebnimi potrebami na področju sluha, govora in jezika. V prvem delu so opisane motnje in težave, ki se osebam s temi motnjami pojavljajo pri branju literarnih besedil, ter zakonske podlage za njihovo izobraževanje. Sledi pregled v Sloveniji izdanih besedil, ki so prirejena oziroma primerna za obravnavano populacijo otrok. V sklopu študije primera so predstavljeni rezultati ankete, izvedene med učitelji, ki poučujejo slovenščino v ustanovah, ki se ukvarjajo s to populacijo. Predstavljeno je tudi nekaj internega gradiva, ki nastaja v teh ustanovah. Prav tako so opisani rezultati opazovanja učencev z motnjami sluha in z govorno-jezikovnimi motnjami pri urah književnosti, ki se je izvajalo na Centru za sluh in govor Maribor. Rezultati raziskave so pokazali, da so obstoječe priredbe dobre, vendar jih je premalo, da je v zadnjih letih izšlo veliko avtorskih besedil, namenjenih otrokom z disleksijo, da so učitelji primorani sami prirejati besedila, da se učenci na prirejena besedila bolje odzivajo ter da priredbe pozitivno vplivajo na motivacijo učencev za branje. Zato bi bilo smiselno, da se v prihodnje priredi še več besedil, ki bi ustrezala specialnodidaktičnim in literarnoestetskim kriterijem.
Ključne besede: priredbe, mladinska književnost, gluhi, govorno-jezikovne motnje, disleksija
Objavljeno: 26.08.2016; Ogledov: 1126; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (3,53 MB)

59.
ANALIZA SLIKANIC LEOPOLDA SUHODOLČANA
Maša Denša, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga vsebuje analize vseh slikanic Leopolda Suhodolčana. Zbrala sem jih s pomočjo knjižničarke Hedvike Gorenšek, ki je zaposlena na OŠ Franja Goloba Prevalje, kjer sem si ogledala tudi spominski kotiček Leopolda Suhodolčana. Slikanice sem kasneje analizirala na podlagi knjige Poetika slikanice avtoric Dragice Haramije in Janje Batič. Kot rdečo nit dogajanja sem želela predstaviti svet Leopolda Suhodolčana v Vrtcu Krojaček Hlaček Prevalje. Še posebej pester je mesec september, ko potekajo Krojačkovi dnevi, zato sem praktičen del svoje diplomske naloge opravila prav v omenjenem vrtcu, ki je ime dobil po Suhodolčanovem pravljičnem liku. Analizirane slikanice sem brala v oddelku otrok, starih pet let, si zapisala njihove odzive in razmišljanja. Po prebrani slikanici Krojaček Hlaček sem izvedla tudi matematično dejavnost. Kot posebnost sem v svoji diplomski nalogi predstavila tudi bralno značko Petra nosa, revijo Hlaček, listino o poimenovanju vrtca, spominski kotiček na OŠ in odprtje kipa Krojačku Hlačku. Pri pisanju sem si pomagala z deskriptivno metodo in metodo analize. Deskriptivno metodo sem uporabila pri praktičnem delu svoje diplomske naloge, in sicer pri branju slikanic v vrtcu, medtem ko sem metodo analize uporabila pri analiziranju slikanic.
Ključne besede: Leopold Suhodolčan, slikanica, analiza slikanic, Krojaček Hlaček.
Objavljeno: 25.08.2016; Ogledov: 1808; Prenosov: 367
.pdf Celotno besedilo (977,56 KB)

60.
Trilogija kratke proze Matjaža Pikala: Luža (2001), Samsara (2005), Genija (2009)
Aleš Kline, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen pisanja te diplomske naloge je bil raziskati mladinsko kratko prozo Matjaža Pikala ter hkrati vsebinsko ovrednotiti in predstaviti avtorjeva dela in ugotoviti, katera snov, teme in motivi se pojavljajo v njih. Prebrana, analizirana in primerjana so bila tri avtorjeva dela, ki spadajo v mladinsko kratko prozo, in sicer Luža (2001), Samsara (2005) in Genija (2009). Snov, ki je predstavljena v posameznem delu, prikazuje teme in probleme vsakdanjega življenja, s katerimi se srečujejo predšolski in šolski otroci. Motivi in teme, ki se prepletajo v delih, so ljubezen, otroštvo, življenje, družina, žalost, jeza, razočaranje, pustolovščine, prijateljstvo.
Ključne besede: mladinska proza, fantastična pripoved, otroštvo, vrtec, šola, igra, odraščanje, družina, prijateljstvo, pustolovščine, Matjaž Pikalo
Objavljeno: 24.08.2016; Ogledov: 1096; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (294,32 KB)

Iskanje izvedeno v 0.35 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici