| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 151
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
Folklorna dediščina Bele krajine v predšolskem obdobju
Metka Žugelj, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena folklorna dediščina Bele krajine, kakor jo je mogoče prenesti na otroke v predšolskem obdobju. Ljudske pesmi in plesi so malce pozabljeni in zanje ni več takšnega zanimanja, kot je bilo včasih. So del kulturne dediščine, ki jo ohranjamo in negujemo. Ker gre vse v pozabo, kar se tiče ljudskega plesa, pesmi in iger, so vzgojitelji dolžni ohraniti ljudske vrednote, hkrati pa jih prenašati že na naše najmlajše. Ljudska glasbena in plesna dediščina je kulturna vrednota, ki ima globok pomen za kulturo slovenskega naroda in njegovo identiteto. Ljudska glasba ima svoje mesto v Kurikulumu za vrtce. V teoretičnem delu diplomskega dela je opredeljeno, kaj je premična kulturna dediščina in kaj je zanjo značilno, opisane so značilnosti otroške ljudske pesmi in narodne noše , ki je značilne za Belo krajino. Omenjena je tudi pesniška zbirka Ciciban, ki jo je napisal Oton Župančič. Opisano je kaj je značilno za ljudski ples povzeta je glasbena spremljava ljudskih plesov in vloga plesa. Ker gre za praktično diplomsko delo, so bile dejavnosti načrtovane in izvedene z otroki. Namen raziskave je bil približati folklorno izročilo domačega kraja otrokom v prvem starostnem obdobju ter izvedeti, kakšen je otrokov odziv. Otroke so seznanili s poezijo, povezano z Belo krajino, z narodno nošo, značilno za domači kraj in izvedli dejavnosti, ki so zajemale otroške ljudske pesmi, plese in igre. Otroci so preizkusili in celostno doživeli poezijo, plese, pesmi, igre in običaj Jurjevo.
Ključne besede: Bela krajina, ljudska pesem, narodna noša, ples, običaji, predšolski otrok.
Objavljeno: 08.08.2017; Ogledov: 802; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)

42.
Razvijanje strpnosti do priseljencev skozi slikanico v predšolskem obdobju
Brigita Bukovec, 2017, diplomsko delo

Opis: V zadnjih desetletjih se zaradi povečanih migracijskih tokov v vrtce in šole vključuje vse več otrok priseljencev. Diplomsko delo z naslovom Razvijanje strpnosti do priseljencev preko slikanice v predšolskem obdobju vsebuje teoretični in praktični del. V teoretičnem delu smo najprej opisali priseljence, ki živijo v Sloveniji in kako je, kadar tujina kar naenkrat postane njihov novi dom. Nekaj besed smo namenili temu, kako v naši državi poskrbimo in vključujemo otroke priseljence v vzgojo in izobraževanje. V vsakdanjem življenju se srečujemo tako s predsodki kot z diskriminacijo, ki smo ju opisali, prav tako pa smo dali poudarek na strpnost in navedli primere, na kakšen način jo predstaviti in razvijati pri predšolskem otroku. Otroci priseljenci se seznanijo z novim (tujim) jezikom, ko pridejo v drugo državo, in to lahko povzroči velike težave, zato smo podali predloge, kako jim slovenščino predstaviti na čim bolj prijazen in pozitiven način. Del teoretičnega dela posvetimo tudi slikanici, ki smo jo s pomočjo različnih avtorjev tudi opisali. Slikanice so v vrtcu zelo dobrodošle, saj z njimi otrokom razložimo odgovore na različna vprašanja. V poglavju Strpnost na primeru sodobne mladinske književnosti smo navedli nekaj del mladinske književnosti, ki pripomorejo k temu, da se otroci seznanijo z medkulturnostjo, drugačnostjo, ki vlada med nami, in da razvijajo strpnost do različnosti v vrtcu. V zaključku smo nekaj povedi namenili še drugačnosti in kako se ta kaže v slikanici. Za medkulturno vzgojo v vrtcu smo izbrali naslednje slikanice: Elmer (McKee 1995), Kulturna izmenjava (Isol 2014), Žabec in tujec (Velthuijs 1997), Moji odeji (Kobald 2014) ter Drugačen (Cave 2001). Pri izbranih slikanicah smo se osredotočili predvsem na to, da so bile kakovostne, primerne starostni stopnji otrok, predvsem, da so ustrezale kriterijem našega dela. Praktični del je bil narejen v vrtcu, ki je po sestavi glede na prebivalstvo specifičen zaradi izpostavljenosti priseljencev iz bivše Jugoslavije. Zadali smo si pet predpostavk, ki smo jih s pomočjo izbranih slikanic potrdili oziroma zavrgli. Slikanice, ki smo si jih izbrali za medkulturno vzgojo v vrtcu, smo analizirali, opisali besedilo in posamezne ilustracije. Opisali smo tudi naslovnico, vezne liste in notranjo naslovnico ter odnos med besedilom in ilustracijami. Prav tako nismo pozabili na literarne prvine v slikanici ter na pred tem napisana vprašanja, ki smo jih otrokom postavili pred ali po pripovedovanju slikanice. Po prebrani zgodbi smo z otroki izvedli različne dejavnosti ter vse skupaj na koncu tudi analizirali.
Ključne besede: predšolski otrok, priseljenci, selitve, medkulturnost, slikanica, strpnost
Objavljeno: 18.07.2017; Ogledov: 1049; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

43.
The importance of visual reading for the interpretation of a literary text
Janja Batič, Dragica Haramija, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: In this paper, the two authors showcase the results of a research survey on the role of illustrations in the interpretation of literary texts. The survey sample included students of primary education and preschool education, who were given the poem Učenjak (Scholar) by Niko Grafenauer and asked to answer questions regarding the character’s personality and appearance, the literary space, and other factors. The first group of interviewees was given the poem illustrated by Lidija Osterc and the other the same poem illustrated by Marjan Manček. The results showed that the illustration had a significant impact on the message conveyed by the poem, particularly when the illustrator added the context by representing the character’s environment (which was not explicitly given in the text). Furthermore, the results showed the need for the comprehensive reading of an illustrated text, given that it is the interaction between the verbal and the visual that provides vital information necessary for the reader to understand the message of the dedicated literary work.
Ključne besede: picture books, illustrations, comprehensive reading, interpretation, Grafenauer, Manček, Osterc, Pedenjped
Objavljeno: 13.07.2017; Ogledov: 477; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (428,96 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

44.
Pomen likovnega branja ilustracije pri interpretaciji leposlovnega besedila
Janja Batič, Dragica Haramija, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Avtorici predstavljata izsledke raziskave o vlogi ilustracije pri interpretiranju leposlovnega besedila. V raziskavo sta vključili študente razrednega pouka in predšolske vzgoje, ki so ob pesmi Nika Grafenauerja Učenjak odgovarjali na vprašanja o značaju in videzu lirskega subjekta, književnem prostoru idr. Prva skupina anketiranih je odgovarjala ob pesmi z ilustracijo Lidije Osterc, druga pa ob pesmi z ilustracijo Marjana Mančka. Rezultati so pokazali, da ilustracija bistveno spreminja sporoči- lo besedila, predvsem kadar ilustrator z upodobitvijo okolja (ki v pesmi ni eksplicitno določeno) dodaja kontekst. Rezultati kažejo na nujnost celostnega branja ilustriranih besedil, saj je interakcija med besedilom in ilustracijo tista, ki podaja ključne informacije za razumevanje sporočila literarnega dela.
Ključne besede: slikanice, ilustracije, celostno branje, interpretacija, Grafenauer, Manček, Osterc, Pedenjped
Objavljeno: 13.07.2017; Ogledov: 624; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (402,26 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

45.
Lutka pri učencih v prvem triletju osnovne šole
Nina Gonza, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Lutka pri učencih v prvem triletju osnovne šole sem predstavila lutkovno predstavo in pravljico Janček ježek v različnih izdajah. Predstavila sem lutkovno umetnost in lutkovno gledališče ter likovne in oblikovne elemente slikanice in odnos med besedilom in ilustracijami slikanice, pri čemer sem najprej primerjala vse variante izdanega besedila. Enako sem storila tudi v ilustriranih knjigah. Na koncu sem lutkovno predstavo in istoimensko slikanico Janček ježek primerjala, poiskala razlike in podobnosti ter jih interpretirala. Namen mojega magistrskega dela je bil tudi predstaviti lutko pri gledališki dejavnosti otrok in lutko kot sredstvo pri pouku ter poudariti smernice učiteljem za poučevanje kulturno-umetnostne vzgoje. Pri pisanju magistrskega dela sem uporabila deskriptivni in analitični pristop k raziskovanju. Deskriptivno metodo sem uporabila pri definiranju teoretičnih pojmov in opisu teorije. Z metodo analize sem analizirala lutkovno predstavo, slikanico in ilustrirane knjige, komparativno metodo in metodo sinteze pa sem uporabila v sklepnem delu, kjer sem naredila primerjavo lutkovne predstave in slikanice ter povzela lastne ugotovitve. Cilj magistrskega dela je bil predstaviti literarno delo Janček ježek in pokazati, kako se ta prezentira v drugem mediju – gledališču. Predstavljena je vrhunska lutkovna predstava in smernice učiteljem, kako učence pripraviti na predstavo ter kako voditi pogovor po predstavi, in sicer z razlogom, da bi strokovni delavci znali izbirati kakovostne lutkovne predstave in tako otrokom približali kulturno-umetnostno vzgojo. Otrok lahko s pomočjo lutke lažje izrazi svoja čustva in občutke, saj se ji lahko zaupa. Na tak način lahko najde rešitve za svoje težave. Hkrati pa si ob gledanju lutkovnih predstav bogati besedni zaklad in se razvija v kritičnega gledalca.
Ključne besede: slikanica, ilustrirana knjiga, lutkovno gledališče, kulturno-umetnostna vzgoja, Janček ježek.
Objavljeno: 25.05.2017; Ogledov: 1046; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

46.
Humor v slovenski mladinski književnosti
Katarina Germšek, 2017, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji z naslovom Humor v slovenski mladinski književnosti je obravnavan pojem humorja in humornih elementov v slovenski mladinski književnosti. Elementi humornega se pojavljajo v številnih delih slovenske mladinske poezije, proze in dramatike, tako da se v njih pojavljajo kot humorne celote ali fragmenti in krajši odseki, vendar pa je osnovna perspektiva naravnana k čemu drugemu. Otroško in mladinsko književnost na slovenskem področju proučuje Dragica Haramija, zato smo v doktorsko disertacijo vključili njene ugotovitve in sledili teoretičnim opredelitvam slovenske mladinske književnosti, ki jih je vpeljala v slovenski prostor. V doktorski disertaciji povzemamo teoretične opredelitve in značilnosti humorja in komike, razlagamo značilnosti besedne, situacijske in značajske komike, poudarjamo recepcijske zmožnosti mladih bralcev, ki jim je mladinska literatura namenjena, in dokazujemo pojavnost temu prilagojenih tem ter z literarnoteoretičnimi obravnavami literarnih del dokazujemo visoko pogostost humorja in humornih elementov v slovenski mladinski poeziji, prozi in dramatiki. Humor je lahko posledica neujemanja/nasprotja ali posmeh primanjkljajem nekoga ali sredstvo za doživljanje lastnega ugodja. Situacijska komika nastaja s ponavljanjem okoliščin, z zamenjavo vlog in prekrivanjem dveh samostojnih vrst dogajanj. Besedna komika smeši togost jezika, kar avtorji dosegajo z rabo stilističnih sredstev (tropi in figure). Značajska komika izhaja iz družbenega življenja, bistveni pogoji značajske komike so nedružabnost osebe, ravnodušnost gledalca in avtomatizem. Humor in razumevanje humorja je pogojeno z otrokovo starostjo in z njegovim kognitivnim razvojem, tako so teme v mladinski literaturi prilagojene otrokovi starosti, pojavljajo se zabavljive pesmi o osebah, krajih, o narobe svetu, pastirske šale, pesmi, ki si jih pojejo otroci med sabo, izštevanke, uganke, v pesmih, proznih besedilih in dramskih igrah se pojavlja tematika otroškega vsakdanjika, igre, navihanosti, radoživosti, pojavljajo se nonsensna besedila, v daljših proznih besedilih so teme fantastične ali realistične in se v njih kažejo le humorni elementi. Obravnavana dela slovenske mladinske poezije, proze in dramatike kažejo na visoko pogostost humornih besedil v slovenski mladinski literaturi že v ljudskem slovstvu, nato pa od 19. stoletja naprej. Obravnavali smo Slovenske narodne pesmi zbiratelja Karla Štreklja, antologije Enci benci na kamenci 1, 2 in 3, ljudske pravljice in povedke Jožeta Tomažiča ter prozna dela slovenskih avtorjev, in sicer: Frana Levstika, Otona Župančiča, Boruta Gombača, Ervina Fritza, Franja Frančiča, Nika Grafenauerja. Barbare Gregorič Gorenc, Slavka Juga, Neže Maurer, Vinka Möderndorferja, Miroslava Košute, Miklavža Komelja, Ferija Lainščka, Borisa A. Novaka, Toneta Pavčka, Lile Prap, Andreja Rozmana Roze, Petra Svetine, Ksenije Šoster Olmer, Bine Štampe Žmavc, Anje Štefan, Saše Vegri, Erike Vouk, Daneta Zajca, Milana Dekleve, Mateja Dolenca, Frana Erjavca, Marka Kravosa, Slavka Pregla, Matjaža Pikala, Žiga X. Gombača, Josipa Jurčiča, Aksinije Kermauner, Toma Kočarja, Nataše Konc Lorenzutti, Majde Koren, Polonce Kovač, Lojzeta Kovačiča, Kajetana Koviča, Svetlane Makarovič, Mihe Matèja, Frana Milčinskega, Dese Muck, Bogdana Novaka, Toneta Partljiča, Žarka Petana, Lilijane Praprotnik - Zupančič, Leopolda Suhodolčana, Primoža Suhodolčana, Petra Svetine, Janje Vidmar, Dima Zupana, Rudolfa Pečjaka, Pavla Golie, Kristine Brenkove, Jane Milčinski in Alenke Goljevšček. Ugotavljamo, da v poeziji prevladuje nonsensa literatura, ki temelji na besedni komiki, v proznih delih in dramskih igrah je največ situacijske komike, najmanjši obseg pa zajema značajska komika. Doktorska disertacija dokazuje humoristično perspektivo v slovenski mladinski književnosti s pojavitvijo smešnih situacij, nesmiselnosti v jeziku in smešnih oseb v slovenskih mladinskih delih.
Ključne besede: Slovenska mladinska književnost, humor, besedna, situacijska in značajska komika, humoristična perspektiva.
Objavljeno: 10.05.2017; Ogledov: 1957; Prenosov: 338
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

47.
Prostor in čas v izbranih slovenskih sodobnih fantastičnih pripovedih
Natalija Šraml, 2017, magistrsko delo

Opis: V prvem delu magistrske naloge so predstavljene značilnosti fantastične pripovedi, motivne klasifikacije tujih in slovenskih književnih analitikov in njen razvojni lok na Slovenskem. Zanimalo nas je, v katerih fantastičnih pripovedih se dvodimenzionalnost dogajanja kaže s prestopom v drug prostor ali v drug čas. Izbrali smo devet del sodobnih slovenskih avtorjev, in sicer Bogdan Novak: Zaljubljeni vampir (1995) in Strašljiva Strahovica (1996), Feri Lainšček: Velecirkus Argo (1996); Desa Muck: Kremplin (1996); Janja Vidmar: Vrtiljak čudežev (1999); Aksinja Kermauner: Modrost starodavnega anka (2000); Dim zupan: Dežela odrezanih glav (2001); Miha Mazzini: Drevo glasov (2005) in Marjana Moškrič: Stvar (2007) V osrednjem delu naloge so fantastične pripovedi natančno analizirane. Predstavljeni so splošni podatki o romanu, zgodba, glavni in stranski književni liki, snov, tema, motivi, ideja ter jezikovne značilnosti. V vsaki pripovedi sta posebej izpostavljeni kategoriji prostora in časa. Določen je primarni in sekundarni prostor prav tako primarni in sekundarni čas ter odnos med njima. Ker sta prostor in čas v romanu tesno povezana, so izpostavljene tudi vidnejše kategorije kronotopa.
Ključne besede: fantastična pripoved, prostor, čas, kronotop, Novak, Lainšček, Muck, Vidmar, Kermauner, Zupan, Mazzini, Moškrič
Objavljeno: 20.02.2017; Ogledov: 959; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (866,79 KB)

48.
Problemski roman Marinke Fritz-Kunc
Deja Žganc, 2016, magistrsko delo

Opis: Mladinska književnost ima pomembno vlogo pri razvoju otroka in mladostnika. Ob prelomu tisočletja se je razcvetel tudi problemski roman, ki do takrat znotraj mladinske književnosti na Slovenskem, ni bil številčno zastopan. Problemski roman je žanr mladinske književnosti, ki kljub svoji priljubljenosti in vedno večji zastopanosti znotraj literature še vedno nima mesta, ki si ga zasluži. Gre za literaturo, katere osrednja tematika so kompleksni problemi, ki zaznamujejo posameznega mladostnika in njegovo okolico, hkrati pa nagovarjajo bralca in ga seznanjajo s posledicami, ki jih prinaša posamezen problem, kar daje tovrstnim zgodbam tudi vzgojno-izobraževalno noto. Čeprav smo na Slovenskem dobili prvi problemski roman že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja ob izidu Ingoličeve Gimnazijke, se je pravi razcvet teh romanov zgodil ob koncu prejšnjega ter začetku novega tisočletja in traja še danes. Med avtorji, ki se ukvarjajo s pisanjem problemskih romanov je tudi Marinka Fritz-Kunc, ki s svojo angažiranostjo ter izjemno natančnostjo ubeseduje probleme znotraj katerih se znajdejo današnji mladostniki in njihovi bližnji.
Ključne besede: mladinska književnost, tabu, problemska literatura, roman, Marinka Fritz-Kunc
Objavljeno: 16.11.2016; Ogledov: 810; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (902,82 KB)

49.
Poznavanje živali iz ljudskega slovstva po končani osnovni šoli
Janja Meško, 2016, magistrsko delo

Opis: Živali so na tem planetu živele mnogo let prej kot ljudje, vendar smo kljub temu ljudje tisti, ki smo mentalno bolj napredni in imamo to možnost, da lahko živali opazujemo, preučujemo, udomačimo in o njih pišemo zgodbe ter pesmi. Nekoč so imele živali v življenju ljudi veliko vlogo, brez njih si ljudje niso znali predstavljati življenja, danes pa je vloga živali spremenjena. Otroci se z njimi premalokrat srečujejo in jih posledično v naravi velikokrat ne prepoznajo. Pomembno vlogo imajo živali v literaturi, kjer velikokrat nastopajo kot glavni književni liki, zato smo se v magistrskem delu osredotočili na analizo izbranih ljudskih pesmi in pravljic, v katerih najdemo živalske like ter na ugotavljanje poznavanja živali pri devetošolcih in dijakih prvih letnikov srednjih šol. Podatke o poznavanju živali smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga ustvarili na spletu. Spletni anketni vprašalnik je v celoti izpolnilo 374 anketirancev. Magistrsko delo je sestavljeno in teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili termin ljudsko slovstvo, ter termina ljudska pesem in ljudska pravljica. V nadaljevanju smo se osredotočili na iskanje značilnosti tistih ljudskih pesmi in pravljic, ki imajo temo ali lik živali. Prvi del empiričnega raziskovanja predstavljajo analize izbranih živalskih ljudskih pesmi in pravljic s kratkimi povzetki vsebine ter analizami notranje zgradbe. V drugem delu empiričnega raziskovanja je statistična analiza anketnega vprašalnika, kjer je predstavljeno poznavanje ljudskega slovstva ter živali pri anketirancih. V magistrskem delu ugotavljamo, da anketiranci (devetošolci in dijaki prvih letnikov) slabo poznajo ljudsko slovstvo in s tem tudi ljudske pesmi in pravljice. Nekatere živali, ki nastopajo v izbranih ljudskih pesmih in pravljicah dobro poznajo, druge malo manj.
Ključne besede: Poznavanje živali, ljudsko slovstvo, ljudska pesem, ljudska pravljica, devetošolci, dijaki, živali v ljudskem slovstvu.
Objavljeno: 10.11.2016; Ogledov: 858; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

50.
SERIJA SLIKANIC LUCY COUSINS O MIŠKI MINKI
Barbika Zupanc, 2016, diplomsko delo

Opis: Vsebina diplomskega dela se nanaša na zbirko slikanic Lucy Cousins o miški Minki. Cilj diplomskega dela je predstavitev zbirke slikanic o miški Minki in kako spodbujati branje v vrtcu ter razvijati otrokovo veselje in zanimanje po samostojnem prebiranju slikanic. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega dela, v katerem je zapisana definicija slikanice, vloga vzgojiteljev in staršev pri prebiranju pravljic/slikanic ter kratek življenjepis avtorice Lucy Cousins. V praktičnem delu diplomskega dela so zapisane analize posameznih slikanic glede na besedilo in ilustracije. Te slikanice so: Minka pozna barve, Minka v avtobusu, Lahko noč, Minka, Minka peče piškote, Vse najboljše Minka, Minka gre na zabavo v maskah, Minka na kmetiji, Minka v kopalnici in Minka se kopa. Sledi analiza devetih slikanic, ki so bile predstavljene otrokom, in zabeležen je njihov odziv. Zapisali pa smo tudi analizo risanke, ki smo jo gledali v vrtcu.
Ključne besede: – serija slikanic o miški Minki, – Lucy Cousins, – predšolska vzgoja, – spodbujanje branja v vrtcu, – spoznavanje različnih tematik.
Objavljeno: 28.09.2016; Ogledov: 1440; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

Iskanje izvedeno v 0.4 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici