| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 151
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
Slikopis v mladinski književnosti: značilnosti in vloga
Špela Vaupot, 2018, magistrsko delo

Opis: Slikopis je zelo pomemben predvsem za bralce začetnike za prijaznejši vstop v samostojno branje. Namen tega magistrskega dela je opredeliti slikopis in njegove lastnosti ter značilnosti. Slikopis smo umestili v tipologijo knjig, povezali smo ga z multimodalnostjo in multimodalnim besedilom, kar slikopis pravzaprav je. Po analizi zbirke slikopisov Čez griček v gozdiček (Štefan in Reichman, 1995) in Zgodbe v sličicah (Krempl in Stropnik, 2003) ter slikopisa Kobilica in polžek (Zorec in (Zorec) Kump, 2010) smo se osredotočili na to, katere so pravzaprav tiste besede, ki jih sličice nadomeščajo in zakaj. Z uporabo različnih metod dela smo ugotovili, da lahko slikopis uvrstimo med slikanico in ilustrirano knjigo, bolje rečeno, slikopis je pravzaprav poseben tip slikanice, saj so ilustracije (sličice, ki predstavljajo nadomeščene besede) vsekakor povezane z besedilom in hkrati oblikovane v zgodbo. Prav tako pa slikopis količinsko ne vsebuje toliko besedila, kot je značilno za ilustrirano knjigo. Slikopis je multimodalno delo, saj vključuje dva koda sporočanja (jezikovni in likovni kod), ki ju moramo razumeti in med seboj povezovati, da pridemo do pomena zgodbe. V njem so s sličicami najpogosteje nadomeščeni samostalniki, saj ti omogočajo nedvoumne, enoznačne upodobitve.
Ključne besede: Slikopis, sličica, samostalnik, multimodalna besedila, slikanica
Objavljeno: 19.03.2018; Ogledov: 720; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)

32.
Bralna pismenost v predšolski vzgoji in izobraževanju
2017, znanstvena monografija

Opis: Znanstvena monografija Bralna pismenost v predšolski vzgoji in izobraževanju je nastala ob koncu raziskovalno-razvojnega projekta V objemu besed, ki ga je financiralo Ministrstvo za kulturo RS (oktobra 2016 do novembra 2017). Gre za projekt na področju spodbujanja družinskega branja oz. družinske pismenosti, ki vključuje medgeneracijsko branje na vseh področjih dejavnosti v vrtcu (jezik, umetnost, družba, narava, matematika, gibanje) ter na vseh področjih otrokovega razvoja (kognitivnem, socialnem, čustvenem, estetskem, moralno-etičnem in motivacijskem). V monografiji je petnajst tematsko zaokroženih poglavij, v prvem delu sta predstavljena model družinske pismenosti in evalvacija izvajanega projekta, sledijo poglavja o jezikovnem razvoju otrok, lahkem branju, informacijski pismenosti, vizualni pismenosti ter razvoju jezikovne občutljivosti na različnih kurikularnih področjih dejavnosti. Monografija je plod predhodnih raziskav in predstavlja nekatere rešitve ter izboljšave na področju družinskega branja. Hkrati predstavlja sodelovalen interdisciplinaren odnos različnih znanstvenih ved in vključuje posebno skrb za ranljive skupine prebivalstva. Bralna pismenost se prenaša medgeneracijsko in je nabor kompetenc, ki se razvija vse življenje.
Ključne besede: bralna pismenost, bralne strategije, družinska pismenost, porajajoča se pismenost, model družinskega branja, projekt V objemu besed
Objavljeno: 16.11.2017; Ogledov: 1351; Prenosov: 431
.pdf Celotno besedilo (4,72 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

33.
Kako razvijati družinsko pismenost v predšolskem obdobju
2017, strokovna monografija

Opis: Zbornik dobrih praks z naslovom Kako razvijati družinsko pismenost v predšolskem obdobju je nastal v okviru projekta (Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta), ki sta ga izvajali Pedagoška fakulteta in Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru med letoma 2016 in 2017. V zborniku predstavljamo dobre prakse, ki so se izvajale v vrtcih, vključenih v projekt, ter tudi nekaj primerov iz drugih vrtcev. Predstavljene dobre prakse vključujejo vodene dejavnosti za otroke obeh starostnih obdobij ter njihove starše. V večini primerov gre za integracijo različnih kurikularnih področij. Poudarek je na primerih, ki so pri otrocih in starših povečali zanimanje za uporabo slikanic, za spodbujanje branja, poslušanja, pripovedovanja ter vključujejo različne priredbe in dramatizacije. Iz primerov dobrih praks je mogoče razbrati, na kakšen način razvijati družinsko pismenost in voditi dejavnosti, ki pripomorejo k spoznavanju novih pojmov, razvoju jezika, predopismenjevalnih veščin in bralne pismenosti v predšolskem in zgodnjem šolskem obdobju. Zbornik je namenjen vsem pedagoškim delavcem v vrtcih in prvem triletju osnovne šole ter staršem, ki imajo otroke v tem razvojnem obdobju.
Ključne besede: družinska pismenost, zgodnja pismenost, bralna pismenost, predšolska vzgoja, dobre prakse, kurikularna področja
Objavljeno: 16.11.2017; Ogledov: 807; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (3,15 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

34.
Razvijanje družinske pismenosti V objemu besed
2017, druge monografije in druga zaključena dela

Opis: Razvijanje družinske pismenosti V objemu besed: priročnik za starše je nastal v okviru istoimenskega raziskovalno-razvojnega projekta, ki ga je financiralo Ministrstvo za kulturo RS (od oktobra 2016 do novembra 2017). Gre za projekt na področju spodbujanja družinskega branja oz. družinske pismenosti, ki je del bralne pismenosti (ta pa je nujni pogoj za delovanje človeka v družbi) in vključuje medgeneracijsko branje na vseh področjih dejavnosti v vrtcu (jezik, umetnost, družba, narava, matematika, gibanje) ter na vseh področjih otrokovega razvoja (kognitivnem, socialnem, čustvenem, estetskem, moralno-etičnem in motivacijskem). Najprej je bila izdana monografija V objemu besed, na podlagi katere smo pripravili strokovni priročnik za starše. V priročniku na poljuden način prispevamo k dvigu ozaveščenosti o pomenu branja kot vseživljenjskega procesa. Družinsko pismenost opredeljujemo kot skupek različnih dejavnosti znotraj družine, ki so povezane s pismenostjo v najširšem pomenu besede, ko hkrati sodelujejo različne generacije in se skupaj učijo. Ob dejavnikih spodbujanja bralne pismenosti (IFLA, 2006: obkroženost z bralnim gradivom, branje otroku in odrasli kot bralni zgled) so v priročniku predstavljene različne spodbude za pozitiven odnos do bralne kulture in navad, povezanih s pismenostjo.
Ključne besede: bralna pismenost, porajajoča se pismenost, družinska pismenost, kurikulum za vrtce, predšolsko izobraževanje
Objavljeno: 28.09.2017; Ogledov: 1463; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

35.
V objemu besed
2017, druge monografije in druga zaključena dela

Opis: Monografija V objemu besed je nastala v okviru istoimenskega raziskovalno-razvojnega projekta, ki ga je financiralo Ministrstvo za kulturo RS (od oktobra 2016 do novembra 2017). Gre za projekt na področju spodbujanja družinskega branja oz. družinske pismenosti, ki je del bralne pismenosti (ta pa je nujni pogoj za delovanje človeka v družbi) in vključuje medgeneracijsko branje na vseh področjih dejavnosti v vrtcu (jezik, umetnost, družba, narava, matematika, gibanje) ter na vseh področjih otrokovega razvoja (kognitivnem, socialnem, čustvenem, estetskem, moralno-etičnem in motivacijskem). V monografiji so podane smernice modela družinske pismenosti, ki smo jih pripravili, sledijo tematsko zaokrožena poglavja (Področje otrokovega razvoja, Književnost in jezik, Umetnost, Družba, Naravoslovje, Matematika, Gibanje, Knjižnica in Bralna značka), posamezna poglavja prispevajo k dvigu ozaveščenosti o pomenu branja kot vseživljenjskega procesa, saj povezujejo posamezno kurikularno dejavnost s porajajočo se pismenostjo. Družinsko pismenost opredeljujemo kot skupek različnih dejavnosti znotraj družine, ki so povezane s pismenostjo v najširšem pomenu besede, ko hkrati sodelujejo različne generacije in se skupaj učijo. Ob dejavnikih spodbujanja bralne pismenosti (IFLA, 2006: obkroženost z bralnim gradivom, branje otroku in odrasli kot bralni zgled) so v monografiji predstavljene različne spodbude za pozitiven odnos do bralne kulture in navad, povezanih s pismenostjo.
Ključne besede: bralna pismenost, porajajoča se pismenost, družinska pismenost, kurikulum za vrtce, predšolsko izobraževanje
Objavljeno: 28.09.2017; Ogledov: 1465; Prenosov: 224
.pdf Celotno besedilo (4,42 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

36.
Razvijanje občutljivosti za tabu homoseksualnosti skozi izbrana dela mladinske književnosti
Mateja Čeh, 2017, magistrsko delo

Opis: V pričujočem magistrskem delu smo prikazali in utemeljili, da lahko mladinska literatura pomaga pri detabuizaciji homoseksualnosti, in sicer pri razvijanju občutljivosti, dvigu tolerance in zmanjševanju predsodkov ter dilem mladega bralca. V teoretičnih izhodiščih smo najprej predstavili pojem homoseksualnosti. Opredelili smo istospolne družine in na podlagi mnogih aktualnih, predvsem tujih strokovnih in znanstvenih raziskav ter izsledkov predstavili socialni in emocionalni razvoj otrok istospolnih družin. Za tega velja, da ni pogojen s strukturo družine, temveč z družinskimi odnosi. Razvoj otrok homoseksualnih staršev se ne razlikuje od razvoja otrok heteroseksualnih staršev. Zanimale so nas tudi izkušnje teh otrok med šolanjem, saj so pogojene s prepričanji in stališči učiteljev, majhni otroci predsodkov in stereotipov namreč še ne poznajo. Navedli smo nekaj smernic za spopadanje s predsodki in z dilemami ter pri tem v ospredje postavili mladinsko literaturo, ki nevsiljivo razvija občutljivost ter otrokom in tudi učiteljem prikaže svet tak, kot je, v vsej svoji raznolikosti. Razvijanje občutljivosti za tabu homoseksualnosti smo analizirali na podlagi petih izbranih književnih del (Suzana Tratnik: Ime mi je Damjan; Alenka Spacal: Mavrična maškarada; Lawrence Schimel: Sosedje in prijatelji; Justin Richardson, Peter Parnell: In s Tango smo trije; Brane Mozetič: Prva ljubezen), pri čemer nas je zanimalo, kako je v posameznem delu tabu tema obdelana. V empiričnem delu smo na podlagi intervjujev z dvema učiteljicama z različnih osnovnih šol preverjali, kakšna stališča imata do splošnih tabujev, do tabuja homoseksualnosti, kakšne so njune izkušnje z otrokom iz istospolne družine in njuno poznavanje mladinskih del z obravnavano tematiko, ki jih v zaključnem delu analiziramo. Izsledki so pokazali, da imajo učitelji na splošno o homoseksualnosti še vedno pretežno negativno stališče, izkušnje z učenci istospolnih družin pa so pozitivne. Mladinske literature na to temo intervjuvani učiteljici ne poznata in je zato tudi ne uporabljata v razredu, čeprav menita, da lahko pomaga razvijati občutljivost za tabu homoseksualnosti tako pri učiteljih kot tudi pri učencih.
Ključne besede: homoseksualnost, otroci istospolnih družin, prepričanja in predsodki čiteljev, mladinska literatura
Objavljeno: 27.09.2017; Ogledov: 885; Prenosov: 288
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

37.
Zgodbe Spodnje Savinjske doline
Lea Ježovnik, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je na podlagi izbranih kratkih proznih besedil predstavljena pokrajina Spodnja Savinjska dolina. Zbrane in predstavljene so zgodbe, katerih književni prostor je Spodnja Savinjska dolina ali pa so se v tem območju ohranile in pripovedovale. Metode dela so izbrane glede na vrsto magistrskega dela, ki je teoretično. V teoretičnem delu so opisane kratke literarne vrste, ki se pojavljajo v izbranih besedilih (pripovedka, pravljica, anekdota). Prav tako je predstavljena tudi Spodnja Savinjska dolina iz zgodovinskega, geografskega in družbenega pogleda. V osrednjem delu je v obliki obnove predstavljenih in analiziranih 83 izbranih zgodb Spodnje Savinjske doline, ki jih lahko uvrstimo med nesnovno kulturno dediščino in v mladinsko književnost. Razvrščene so glede na književni prostor v zgodbi. Ugotovili smo, da se v izbranih kratkih proznih delih odraža način življenja ljudi Spodnje Savinjske doline in njihove navade, še posebej če opazujemo življenje v preteklih časih. Književni prostor v izbranih zgodbah predstavljajo zgodovinsko ali naravno-geografsko zanimivi kraji v pokrajini. Glavne literarne like pa predstavljajo tako pripadniki nižjega kot višjega sloja, svetniki in različna bajeslovna bitja. Večina izbranih zgodb je danes ljudem, sploh mladini, tudi tistim, ki živijo v neposredni bližini kraja, kjer se zgodba odvija, nepoznanih. Stare pripovedi so pomembne, ker so del nas in naše družbe, zato jih moramo ohranjati in pripovedovati prihajajočim rodovom.
Ključne besede: Pripovedka, pravljica, legenda, anekdota, Spodnja Savinjska dolina, bajeslovna bitja.
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 1129; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

38.
Vpliv različnih ilustracij Pekarne Mišmaš na učenčevo vrednotenje literarnih likov
Špela Gradišnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela Vpliv različnih ilustracij Pekarne Mišmaš na učenčevo vrednotenje literarnih likov je preveriti, kako različne ilustracije v različnih variantah Pekarne Mišmaš vplivajo na razumevanje in vrednotenje literarnih likov, ki v slikanici nastopajo. Cilj je bil ugotoviti ali učenci opisujejo literarne like bolj na podlagi besedila ali se pri tem bolj naslanjajo na ilustracije. Poleg tega je bila pozornost raziskave usmerjena v primerjavo vrednotenja likov med razredi, kjer je bila slikanica obravnavana. Po celostni analizi slikanice Pekarna Mišmaš, ki je potekala pod enakimi pogoji dela, je bil cilj dosežen z izvedbo polstrukturiranega intervjuja. Intervju je potekal individualno, z vsakim učencem posebej. S pomočjo intervjuja smo želeli ugotoviti ali je bil pri odgovorih učencev viden močnejši vpliv besedila ali ilustracij. Učenci so ustno dogovarjali na vprašanja odprtega tipa, ki so se navezovala na značaj in vizualni izgled literarnih likov. Odgovori so bili zapisani v razpredelnico, ki je bila sestavljena za vsak razred posebej in obdelani na nivoju deskriptivne ter inferenčne statistike. Pri raziskavi je sodelovalo 57 učencev tretjega razreda osnovne šole. Z analizo odgovorov je bilo ugotovljeno, da učenci literarne like glede na značaj sodijo bolj s pomočjo besedila in na podlagi celotne zgodbe, vizualno pa jih opišejo bolj z naslanjanjem na ilustracije in ne s pomočjo tistega, kar je v besedilu omenjeno.
Ključne besede: Pekarna Mišmaš, slikanica, literarni liki, klasična avtorska pravljica, Marija Lucija Stupica, Gorazd Vahen, Kostja Gatnik, Svetlana Makarovič
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 1011; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

39.
Obravnava slikanice Medvedek, kaj delaš? v prvem starostnem obdobju
Katja Gojčič, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se nanaša na slikanico Medvedek, kaj delaš?, sestavljeno iz šestih kratkih slikaniških zgodb/prizorov za najmlajše poslušalce od prvega do tretjega leta starosti, ki so bile prvotno objavljene v reviji Cicido. Avtorica zgodb Slavica Remškar in ilustrator Zvonko Čoh sta slovenska ustvarjalca. V teoretičnem delu diplomske naloge so predstavljeni pomen branja v predšolskem obdobju, vloga staršev in vzgojiteljev, definicija slikanice, življenjepis avtorice in ilustratorja ter revija Cicido. Slikanice so multimodalno delo, saj vsebujejo tri komponente, in sicer literarno, likovno in oblikovno; zadnja združuje obe predhodni komponenti v celoto. Praktični del diplomskega dela vsebuje analizo posameznih kratkih slikaniških zgodb/prizorov: Kaj je v kahlici, Medvedek in dež, Medvedek se oblači, Medvedek in novo kolo, Medvedek in morje ter Medvedek in debele knjige. Temu sledi zapis praktične izvedbe načrtovanih in izvedenih dejavnosti v vrtcu med otroki prvega starostnega obdobja. Namen diplomskega dela je ugotoviti, ali je izbrana slikanica kakovostna, ali sta besedilo in ilustracija ustrezna za prvo starostno obdobje in ali lahko izbrano delo približamo otrokom prvega starostnega obdobja, da ga razumejo in se nanj odzivajo.
Ključne besede: kakovostna slikanica, kratke slikaniške zgodbe/prizori, Slavica Remškar, prvo starostno obdobje, bralna pismenost
Objavljeno: 01.09.2017; Ogledov: 1275; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

40.
Izbrane slikanice Barbare Hanuš
Barbara Mežič, 2017, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je, da preučimo vire in zapišemo informacije o avtorici predstavimo in analiziramo izbrane slikanice Barbare Hanuš ter te slikanice predstavimo otrokom v vrtcu ter nato predstavimo rezultate dejavnosti v vrtcu oz. predstavimo odziv otrok. V ta namen sem si zastavila predpostavke oz. hipoteze, ki sem jih glede na predstavitev v vrtcu in odziv otrok potrdila ali ovrgla. Avtorice Barbare Hanuš prej nisem poznala, zato sem se na različne načine in metode lotila raziskovanja o njej in njenih delih ter nato izbrala slikanice, primerne za starostno skupino 2–4 let. V svojem diplomskem delu sem torej analizirala in predstavila sedem izbranih slikanic Barbare Hanuš, in sicer: Mali morski ježek in mala morska deklica (1998), Kje živijo živali? (2013), Različna sva, rada se imava (2013), Beti in Cej nakupujeta (2014) ter zbirko treh knjig O Jakobu in muci Mici (Rojstni dan (2009), Novoletna smrečica (2010) in Maškare (2011)). V teoretičnem delu sem predstavila avtorico Barbaro Hanuš in ilustratorje, ki so izbrane slikanice ilustrirali (Bojano Dimitrovski, Ano Zavadlav, Petra Škerla in Mojco Cerjak) ter preučila in zapisala nekaj dosedanjih virov in teoretičnih spoznanj o slikanici. Slikanica je prva knjiga, s katero se otrok srečuje, in je (Haramija, Batič, 2013, str. 23): »Slikanice so posebna oblika knjige, ki združuje besedilo in ilustracijo v enovito celoto; slikanica ima torej tri pomembne sestavine: besedilo, ilustracije in vsebinsko-oblikovni odnos med besedilom in ilustracijo.« Praktični del sem izvajala v enem od posavskih vrtcev, in sicer v dveh skupinah: v kombiniranem oddelku otrok, kjer je starost 2–4 let, ter v homogenem oddelku, kjer je starost 3–4 let. Analizo slikanic pa sem delno naredila po vzorcu Dragice Haramija in Janje Batič iz knjige Poetika slikanice (2013).
Ključne besede: slikanica, Barbara Hanuš, analiza slikanic.
Objavljeno: 08.08.2017; Ogledov: 898; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici