| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 151
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
Mladinska pripovedna proza Nataše Konc Lorenzutti
Sanja Javornik, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo analizirali mladinsko pripovedno prozo uveljavljene avtorice Nataše Konc Lorenzutti. Nataša Konc Lorenzutti je igralka, pedagoginja, pesnica in pisateljica, ki piše predvsem za otroke in mladino, izdala pa je tudi nekaj del za odrasle. Njena dela odražajo kakovost, izvirnost ter pristnost, zaradi česar je dobitnica mnogih nagrad za svoje delo. V začetnem delu smo predstavili avtorico Natašo Konc Lorenzutti – njeno biografijo ter bibliografijo, svoje poglede na ustvarjanje pa nam je podala v kratkem intervjuju. Ker v analiziranih delih kot vrednoti izstopata družina in prijateljstvo, smo ti dve vrednoti najprej predstavili teoretično. V jedrnem delu magistrskega dela smo analizirali vsa mladinska prozna dela Nataše Konc Lorenzutti. Razdelili smo jih v tri smiselne skupine, glede na naslovnika: književnost za predšolske otroke in 1. vzgojno-izobraževalno obdobje v OŠ (Lučka, Ravno prav velik, Poleti letim) književnost za 2. vzgojno-izobraževalno obdobje v OŠ (Pod Marijinim plaščem, Skrivališče, Mi smo slike, Kakšno drevo zraste iz mačka, Društvo starejših bratov, Kdo je danes glavni, Nisem smrklja, Zvezek in brezvezek) ter književnost za 3. vzgojno-izobraževalno obdobje v OŠ (Enajstnik, Lica kot češnje, Avtobus ob treh). Analizirali smo vsako delo posebej, na koncu pa smo skupne točke vseh del povezali v smiseln zaključek.
Ključne besede: Nataša Konc Lorenzutti, mladinska proza, doživljajska kratka zgodba, socialna kratka zgodba, mladinski realistični roman, slikopis, vrednote, družina, prijateljstvo
Objavljeno: 27.08.2019; Ogledov: 607; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

22.
Vloga vodnih vil v slovenski in evropski folklorni prozi
Sara Napotnik, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskali vlogo vodnih vil v slovenski in evropski folklorni kratki prozi (v pravljicah, bajkah ali mitih in povedkah). Zanimalo nas je, kakšna je njihova vloga, ali obstajajo podobnosti in razlike v njihovi vlogi glede na vrsto folklorne kratke proze in glede na preučevan narod (slovenske vodne vile v primerjavi z vodnimi vilami drugih evropskih narodov) ter kakšne so njihove karakterne značilnosti in zunanja podoba glede na vlogo v kratkoproznih folklornih delih. Prav tako smo raziskovali, kateri motivi in teme se pojavljajo v obravnavanih delih. To smo preučevali na podlagi 25 folklornih zgodb, ki jih glede na kratkoprozne vrste uvrščamo k pravljicam, povedkam in bajkam. V teoretičnem izhodišču smo najprej definirali termina folklorno slovstvo in folklorno pripovedništvo. Opisali smo tudi posamezne folklorne kratkoprozne vrste, s katerimi smo se ukvarjali pri analizi (pravljica, povedka in bajka). V naslednjem poglavju smo pojasnili termine mitološka ali bajeslovna bitja, vodna in vilinska mitološka bitja, bajeslovna bitja vile ter vraževerje ljudi, povezano z vilami. Sledila je analiza izbranih besedil. Interpretacije se izmenjujejo s teoretičnimi opisi posameznih poimenovanj vodnih vil. V podpoglavjih so teoretično opisana posamezna sorodna poimenovanja, ki se pojavljajo v obravnavanih kratkoproznih delih: morska deklica, nimfa, sirena, rusalka in vodna žena. Teoretična izhodišča smo v sklepnem delu povezali z ugotovitvami iz interpretacij folklornih kratkoproznih del. Ugotovili smo, da pri slovenskih folklornih vrstah prevladuje povedka, ki se pojavi samo še v Luksemburgu, pri ostalih evropskih narodih pa prevladujejo folklorne pravljice; izjema je le Grčija, kjer prevladujejo bajke ali miti. Vodne vile imajo v obravnavanih folklornih proznih delih tako glavno kot stransko vlogo, pri čemer je nekoliko pogostejša glavna. Glede na njihove karakterne značilnosti prevladuje kombinacija pozitivnih in negativnih lastnosti. Kombinirani vlogi po pogostosti sledi pozitivna. Ugotovili smo, da so v obravnavanih folklornih vrstah najpogostejše tiste karakterne značilnosti vodnih vil, pri katerih gre za izražanje čustev, najljubše aktivnosti, dobre ali slabe odnose z ljudmi. Pri tematiki prevladuje tema ljubezni do bližnjega, pri motiviki pa motiv smrti. Najpogostejše teme in motivi se pojavljajo v različnih kratkoproznih vrstah in pri različnih narodih.
Ključne besede: Folklorno slovstvo, folklorno pripovedništvo, mitološka ali bajeslovna bitja, vile, vodne vile, vloga vodnih vil
Objavljeno: 10.05.2019; Ogledov: 549; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

23.
Tema vode v slikanicah za otroke v predšolskem obdobju
Mateja Jesenek, 2018, diplomsko delo

Opis: Vsebina diplomskega dela se nanaša na kakovostne leposlovne slikanice, katerih tema je voda. Obravnavali smo šest kakovostnih leposlovnih slikanic, s katerimi smo otrokom v predšolskem obdobju približali različne zvrsti in vrste literarnih besedil. V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljen pomen branja kakovostnih slikanic v predšolskem obdobju, definicija kakovostne slikanice, interakcija med besedilom in ilustracijo v slikanicah ter pomen odrasle osebe kot bralnega zgleda.
Ključne besede: kakovostna slikanica, tema vode v slikanicah, pomen branja v predšolskem obdobju, odrasla oseba kot bralni zgled
Objavljeno: 03.12.2018; Ogledov: 498; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

24.
Rajalne igre v 1. starostnem obdobju vrtca
Klavdija Roškar, 2018, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela z naslovom Rajalne igre v 1. starostnem obdobju vrtca je bil zbrati in preučiti uporabo rajalnih iger v vrtcu. Izbrali smo osem rajalnih iger, od tega štiri ljudske in štiri avtorske pesmi, ki smo jih nato predstavili otrokom, starim 2–3 leta. Na koncu smo zabeležili odzive otrok. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo najprej predstavili otroško poezijo in njene značilnosti. Opisali smo otrokov gibalno-plesni in glasbeni razvoj. Poudarili smo tudi pomembnost rajalnih iger v vrtcu. V praktičnem delu diplomskega dela smo predstavili izbrane rajalne igre, njihovo besedilo, melodijo in gibalni del. K opisu vsake rajalne igre smo dodali še fotografijo otrok, posneto v Vrtcu Ptuj, in analizo z odzivi otrok. Odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja smo dobili s pomočjo analiz rajalnih iger.
Ključne besede: rajalne igre, poezija, predšolski otrok, razvoj otroka
Objavljeno: 28.11.2018; Ogledov: 2538; Prenosov: 561
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

25.
Zgodovinski elementi v slovenski fantastični mladinski prozi
Anja Kraševec, 2018, magistrsko delo

Opis: V prvem delu magistrske naloge so predstavljene značilnosti fantastične pripovedi ter delitev zgodovinskega proznega žanra v mladinski književnosti. Zanimalo nas je, kako se v izbranih delih kažejo realni zgodovinski dogodki ter njihov vpliv na zgodbo. Izbrali smo dvajset del slovenskih avtorjev, in sicer: France Bevk: Peter Klepec (1956), Maja Brodschneider Kotnik: Čevljarček (2009), Dušan Čater: Veronika Deseniška (1995), Fran Levstik: Martin Krpan (2010), Helena Štefančič: Grad nesrečne ljubezni (2006), ljudska: Kralj Matjaž in sol (2003), Stanka Devjak: Agata, žlahtni cvet s Štraleka (2014), Maja Furman: Deček in Zajcklošter (2015), Žiga X Gombač: Živa in Prabled (2012), Živa, vitez in zmaj (2013), Živa in antični rojstni dan (2014), Dan, ko je izginil Ljubljanski grad (2014), Živa in stiška kneginja (2016), Niko Kupper: Kralj Samo (2008), Primož Trubar (2008), Modest Gosposvetski (2009), Skriti zaklad: Brižinski spomeniki (2009), Zgodba o čarobni prisegi: knežji kamen (2012), Miklova Zala in uporni kmetje (2016) in Andreja Vukmir: Kamniška Veronika (2009). V osrednjem delu naloge so izbrana dela natančno analizirana. Kriteriji, ki so se upoštevali pri izboru del, so bili naslednji: delo je napisal slovenski avtor in spada med mladinsko fantastično prozo, nadalje se je upoštevalo pri izboru del tudi to, da so v delo vključeni zgodovinski elementi. Pri izboru del smo se omejili na literarna dela, ki zajemajo prostor današnje Slovenije ali zgodovinske osebe, ki so živele na tem ozemlju ali imele vpliv nanj. Predstavljeni so splošni podatki o delu, zgodba, glavni in stranski literarni liki, snov, tema, motivi ter jezikovne značilnosti. V vsaki pripovedi so posebej izpostavljeni zgodovinski elementi ter primerjava z realnim zgodovinskim ozadjem. Ker se v delih navajajo resnični zgodovinski podatki, je izpostavljeno tudi medpredmetno povezovanje s predmetom zgodovina.
Ključne besede: fantastična pripoved, zgodovinski elementi, Bevk, Brodschneider Kotnik, Čater, Levstik, Štefančič, Devjak, Furman, Gombač, Kupper, Vukmir
Objavljeno: 08.10.2018; Ogledov: 455; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (772,10 KB)

26.
Narodnozavedno delovanje in analiza zapisov zbiratelja folklornega slovstva Števana Küharja
Lea Vöröš, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Narodnozavedno delovanje in analiza zapisov zbiratelja folklornega slovstva Števana Küharja obravnava življenje in delo Števana Küharja (Bratonci, 1882–Bratonci, 1915) ter analize zapisov folklornih pesmi in folklorne proze na ravni motivov, tem, oseb (in lirskih subjektov) ter časa in prostora dogajanja. V prvem delu sta predstavljena življenje in delo Števana Küharja. Slednje je razdeljeno na politično, narodnostno in kulturno ozadje njegovega delovanja, predstavitev avtorskih zapisov, predstavitev njegovih dopisovanj in pisem, zapisovanje folklornega slovstva ter obujanje narodne zavesti. Ker je bil Kühar najbolj dejaven na področju zapisovanja folklornega slovstva, v drugem delu sledi analiza zapisanega folklornega slovstva na nivoju motivov, tem, oseb (in lirskih subjektov) ter časa in prostora dogajanja. Celotna analiza je razdeljena na 2 poglavji, to sta poezija in proza. Povzetki posameznih kategorij analiz kažejo skupne značilnosti in pogostost pojavljanja posebej pri poeziji in posebej pri prozi. V sklepu so podane značilnosti in pogostost pojavljanja posameznih motivov, tem, oseb ter časa in prostora dogajanja, ki se pojavljajo tako pri poeziji kot pri prozi, ki smo jo analizirali, hkrati pa so na podlagi analiz podani odgovori na raziskovalna vprašanja oziroma razlage s strinjanjem ali nestrinjanjem glede na predpostavke, ki smo jih določili pred začetkom raziskovanja.
Ključne besede: Števan Kühar, Prekmurje, folklorno slovstvo, poezija, proza.
Objavljeno: 25.09.2018; Ogledov: 345; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (4,74 MB)

27.
Rajalne igre v vrtcu pri otrocih starih 5-6 let
Katja Meško, 2018, diplomsko delo

Opis: Namen zaključnega dela z naslovom Rajalne igre v vrtcu pri otrocih, starih 5–6 let, je bil poiskati rajalne igre iz Prlekije, jih izvesti v skupini pet- in šestletnih otrok ter ob evalvaciji ugotoviti, ali smo v otrokov svet prenesli igre, ki so se jih igrali otroci nekoč. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo se posvetili rajalnim igram, njihovi delitvi in učinkom na otroke. Teoretično smo opisali tudi poezijo, saj so del rajalnih iger govorjene pesmi. Poudarili smo še pomen razvoja govora v predšolskem obdobju. V praktičnem delu smo predstavili izbrane igre. Pri vsaki so zapisani cilji ter opis igre z evalvacijo ter fotografijo, ki smo jo posneli v Vrtcu pri OŠ Sveti Tomaž. Odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja smo dobili z evalvacijo vseh izvedenih rajalnih iger.
Ključne besede: Igra, otrok, govor, rajalne igre, gibanje
Objavljeno: 25.09.2018; Ogledov: 1473; Prenosov: 308
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

28.
Učenje učenja odraslih z motnjo v duševnem razvoju s pomočjo lahkega branja
Simona Kuplen, 2018, magistrsko delo

Opis: Za izobraževanje odraslih oseb z motnjo v duševnem razvoju je ključno vseživljenjsko izobraževanje. Del vseživljenjskega izobraževanja je učenje učenja. Odrasli z motnjo v duševnem razvoju imajo znižane intelektualne zmožnosti, zato potrebujejo drugačne načine, metode in strategije poučevanja in učenja. Pri tem je pomembno, da se tudi sami naučijo načinov, metod in strategij, kako se učiti. Eden izmed načinov, kjer si odrasli z motnjo v duševnem razvoju lahko pridobivajo zanje pomembne informacije je lahko branje. Lahko branje je napisano v njim primerni, razumljivi in lahko berljivi obliki. V empiričnem delu naloge smo preverjali sposobnosti učenja odraslih z motnjo v duševnem razvoju s pomočjo besedila v lahkem branju. Raziskava je bila narejena v Varstveno delovnem centru Murska Sobota. S testiranjem v lahkem branju smo dosegli pozitivne učinke na kognitivnem področju, predvsem glede spomina in zapomnitve informacij. Pri tem smo preverjali tudi ustreznost besedila, ki smo ga pripravili v ta namen. Ugotovili smo, da je aktivno učenje odraslih oseb z motnjo v duševnem razvoju mogoče in učinkovito, saj se je povečala njihova informiranost o izbrani tematiki.
Ključne besede: odrasli z motnjo v duševnem razvoju, učenje učenja, lahko branje, metode
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 839; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (6,80 MB)

29.
Kulturna dediščina Šentjurja za predšolske otroke
Urška Gorjup, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava, kako in na kakšen način predšolskim otrokom predstaviti in jih seznaniti s kulturno dediščino občine Šentjur s pomočjo slikanic, ki so vezane na domači kraj. V teoretičnem delu so predstavljeni definicija kulturne dediščine, kako otroke z njo seznanjamo v vrtcu in kako slikanice pripomorejo k spoznavanju kulturne dediščine. Predstavljeni so tudi občina Šentjur, rodbina Ipavec ter Anton Martin Slomšek. Cilji diplomske naloge so otroke seznaniti s kulturno dediščino Šentjurja preko slikanic o Ipavcih in Slomšku ter izvesti dejavnosti v vrtcu, jih evalvirati in kritično vrednotiti. V praktičnem delu so zapisane analize izbranih slikanic in predstavitev dejavnosti, izvedenih v vrtcu. Namen izvajanja dejavnosti je otrokom predstaviti dve slikanici: Hiša glasbe (2010), avtorice Zvezdane Majhen in ilustratorke Mojce Cerjak, ter Učilnica pod orehi (2012), avtorice Maje Furman in ilustratorke Andreje Gregorič, ki sta vezani na nesnovno kulturno dediščino občine Šentjur.
Ključne besede: kulturna dediščina, občina Šentjur, slikanica, predšolski otrok
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 618; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

30.
Učenje učenja govora in jezika pri učencih z motnjo v duševnem razvoju na primeru knjige v lahkem branju
Nina Volčanjk, 2018, magistrsko delo

Opis: Besedila v obliki lahkega branja omogočajo odraslim in otrokom z motnjo v duševnem razvoju, da se v današnjem okolju počutijo kot enakovredni in samostojnejši posamezniki. Posamezniki z motnjo v duševnem razvoju namreč počasneje usvajajo znanje ter počasneje razvijajo kompetence govora, jezika in komunikacije. Besedila v obliki lahkega branja jim omogočajo, da se samostojno izobražujejo, širijo svoje obzorje in razvijajo svoj besedni zaklad ter kompetenco učenja učenja, katere sestavni deli so govor, jezik in komunikacija. Rezultati v empiričnem delu naloge so pokazali, da učenci z lažjo motnjo v duševnem razvoju bolje razumejo besedilo v obliki lahkega branja (eksperimentalna skupina) kot običajno besedilo v primerjavi z učenci, kjer smo brali besedilo v običajni obliki (kontrolna skupina). Prav tako so rezultati pokazali, da so kompetence govora, jezika in komunikacije statistično značilno višje pri učencih, ki so poslušali besedilo v obliki lahkega branja. Učenci, ki so poslušali besedilo v obliki lahkega branja, so svojo razlago pogosteje podkrepili na primerih iz besedila, v večji meri pravilno odgovarjali in pojasnjevali besedne zveze in imeli so manj težav z vzročno-posledičnimi razmerji in argumentacijo svojih dogovorov kot učenci kontrolne skupine. V celoti so bili odgovori učencev v eksperimentalni skupini bolje strukturirani, imeli so kompleksnejšo strukturo povedi, odgovarjali so bolj samozavestno in prepričano od svojih vrstnikov v kontrolni skupini. Z raziskavo smo dokazali, da je uporaba besedil v obliki lahkega branja bolj učinkovita z vidika razvijanja kompetence učenja učenja na preučevanih postavkah (govor, jezik, komunikacija).
Ključne besede: motnja v duševnem razvoju, učenci s posebnimi potrebami, učenje učenja, lahko branje, govorno-jezikovne motnje, govor, jezik, komunikacija.
Objavljeno: 11.06.2018; Ogledov: 909; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (2,65 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici