| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 151
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
SERIJA TRIO GOLAZNIKUS ANDREJA E. SKUBICA
Veronika Pirman, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi so podrobno predstavljene štiri ilustrirane knjige iz knjižne serije Trio Golaznikus. Prva knjiga z naslovom Ne bi smel odpreti tistih vrat (2018), druga knjiga z naslovom Babi nima več telefona (2018), tretja knjiga z naslovom Golazni iz omare (2019) ter četrta knjiga z naslovom Težave z angelčki (2019). Avtor serije je pisatelj in prevajalec Andrej E. Skubic, ilustratorka pa Tanja Komadina. Knjige iz serije so namenjene bralcem začetnikom oziroma mladim bralcem na razredni stopnji. Glavni literarni liki serije so otroci: Liam, Lija in Tomaž, ki sestavljajo trio Golaznikus. Zgodbe v seriji sledijo njihovemu vsakdanjiku, ki je poln dogodivščin in pripetljajev. V empiričnem delu magistrske naloge so podrobno predstavljene štiri ilustrirane knjige iz omenjene serije. Vsaka knjiga je podrobno predstavljena tako z vidika besedila kot tudi z vidika ilustracij. Knjige so med sabo tudi primerjane. V teoretičnem delu magistrske naloge je opisana povest, v katero uvrščamo obravnavano serijo. V teoretičnih izhodiščih so predstavljene tudi realistična avanturistična mladinska proza, slovenska realistična avanturistična mladinska proza ter njen podtip vsakdanje dogodivščine. V magistrski nalogi je navedenih nekaj dejstev o ilustrirani knjigi, predstavljeni pa so tudi kriteriji za knjige, ki so namenjene bralcem začetnikom. V okviru splošne analize knjižne serije Trio Golaznikus lahko ugotovimo, da je tema knjižne serije primerna za mlade bralce na razredni stopnji. Serija namreč ne vsebuje prezahtevne ali nerazumljive tematike, prav tako pa se osredotoča na probleme, s katerimi se soočajo otroci, ki so stari približno osem oziroma devet let. V okviru analize literarnih likov lahko ugotovimo, da se je avtor serije svojim ciljnim bralcem približal tudi z izbiro značajskih lastnosti literarnih likov. Pisatelj Skubic je v serijo vključil teme, ki so aktualne tudi v realnosti. Povzamemo lahko, da književna serija ponuja bralcem vpogled v sodobno družbo, prinaša pa jim tudi veliko pomembnih sporočil in spoznanj.
Ključne besede: Andrej E. Skubic, knjižna serija, Trio Golaznikus, povest, bralci začetniki
Objavljeno: 28.07.2020; Ogledov: 256; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (933,58 KB)

12.
Branje kot kulturna vrednota
Anja Fideršek, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo prikazuje, kako pomembna je dobro razvita bralna pismenost, ne le za vsakega posameznika, temveč tudi za razvoj celotne družbe. Na začetku so pojasnjeni temeljni pojmi o branju in bralni kulturi, ki so v magistrskem delu uporabljeni. V jedrnem delu je predstavljen posameznikov razvoj bralne pismenosti. Teoretično je prikazano, kako poteka razvoj bralne pismenosti skozi različna starostna obdobja, kje, kako in na kakšen način se branje razvija v nekem obdobju ter katera znanja posameznik pridobi. Zaradi prepričanja, da je za branje v prostem času pomembna visoka stopnja motiviranosti, je v delu prikazano, kdo vse lahko motivira učence ter na kakšen način. V magistrskem delu je branje interpretirano kot kulturna vrednota, zato je osredotočeno tudi na bralno pismenost celotne družbe. Pojasnjeno je, kakšen vpliv ima družba, ki ji posameznik pripada, na razvoj njegove bralne pismenosti ter kako posameznik s svojim odnosom do branja vpliva na bralno kulturo celotne družbe. Podrobneje je predstavljena bralna pismenost v Sloveniji. Cilj je prikazati odgovornost vsakega učitelja za razvoj bralne pismenosti učencev, zato je v raziskovalnem delu magistrskega dela za vsak učni predmet predstavljena primerna literatura, s katero bi učitelj vplival na branje učencev, pri čemer so za raziskovalni vzorec izbrani učni predmeti 3. vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovne šole.
Ključne besede: branje, bralna pismenost, družinska pismenost, bralna motivacija
Objavljeno: 23.07.2020; Ogledov: 270; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

13.
Analiza izbranih knjižnih del avtorice Lile Prap
Katja Berkovič, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je predstavili avtorico Lilijano Praprotnik Zupančič, ki je znana pod umetniškim imenom Lila Prap, opisati osnovne pojme, ki so temeljni slog avtoričinega ustvarjanja in analizirati tri izbrana knjižna dela. Lila Prap je sodobna slovenska mladinska pisateljica, ki piše in ustvarja dela, namenjana odraslim in otrokom. Ustvarja za vsa področja književnosti, največ del ima na področju proze, nekaj pa tudi na področju poezije in dramatike. Njena dela temeljijo na besedni igri. V zapisih lahko opazimo, da namerno krši glasoslovne, oblikoslovno in skladenjske jezikovne prvine. Avtorica ima poseben slog, ki temelji na nonsensu, paradoksih, vsebinskih obratih, presenečanjih in nenavadnih idejah. Bralce, tako mlajše kot starejše, nagovarja s humorjem, posredno humanistično obarvano vsebino in nenavadnimi risbami. Besedno igro, nonsens in vse značilne elemente avtoričinega ustvarjanja lahko opazimo v izbranih zbirkah Jezične zgodbe, Resnične pravljice in pripovedke ter v zbirki Zgodbe in nezgodbe. Zbirke sestavljajo številne zgodbe, ki sodijo v kratko prozo, zasledimo pa lahko tudi nekaj poezije. Zgodbe popestrijo ilustracije. Zbirki Jezične zgodbe in Zgodbe in nezgodbe je ilustriral Bori Zupančič, zbirko Resnične pravljice in pripovedke pa je ilustrirala Lila Prap kar sama.
Ključne besede: Lila Prap, besedna igra, nonsens, frazem.
Objavljeno: 09.03.2020; Ogledov: 419; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1016,47 KB)

14.
Druženje generacij ob branju
Ksenja Karlo, 2019, diplomsko delo

Opis: Namen zaključnega dela z naslovom Druženje generacij ob branju je bil povezati različne generacije ob branju kakovostne mladinske literature. Želeli smo, da se starejši (stanovalci doma starejših občanov) in otroci (3–6 let) na bralnih dogodkih povežejo, si izmenjajo izkušnje, znanja, spoznavajo sebe, gradijo svoj osebnostni razvoj ter spoštovanje do drugih. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo na kratko povzeli teorijo slikanice in književnih vrst, ki smo jih v okviru praktičnega dela brali na bralnih dogodkih in jih povezali s konkretnimi primeri. V praktičnem delu smo uporabili in analizirali naslednje slikanice: Klemenčič, L., Kako je Evropa dobila ime; Grimm, J. in Grimm, W., Trnuljčica; Grimm, J. in Grimm, W., Rdeča kapica; Peroci, E., Moj dežnik je lahko balon; Peroci, E., Muca copatarica; Pergar, S., Čarobni mlinček ali zakaj je morska voda slana in Bale, N., Rdeči balon. Ob vsaki analizi sta tudi fotografija in opis bralnega dogodka v knjižnici Doma starejših občanov Gornja Radgona. Odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja smo dobili z evalvacijo izvedenih bralnih dogodkov.
Ključne besede: branje, slikanice, otroci, starejši, pismenost, medgeneracijsko povezovanje
Objavljeno: 28.01.2020; Ogledov: 451; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

15.
Liki živali v izbranih delih Hansa Christiana Andersena
Mateja Hartman, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje značilnosti živalskih likov v izbranih pravljicah Hansa Christiana Andersena. Zanimalo nas je, ali se pojavljajo enake živali v različnih pravljicah in katere so te, ali prevladujejo pozitivni ali negativni živalski liki in kateri liki živali se pojavijo v stranski in kateri v glavni vlogi. Nekaj besed smo namenili razlagi termina pravljica, predstavitvi vloge živali v pravljicah in predstavitvi življenja pravljičarja Hansa Christiana, njegova dela in njihove prevode. V empiričnem delu smo analizirali izbrane Andersenove pravljice z živalskimi liki. Ugotovili smo, da so živali ohranile svoje biološke lastnosti, hkrati pa so imele tudi človeške lastnosti. Prav tako se živalski liki pojavijo več v stranski literarni in pozitivni vlogi. Posamezni živalski liki v izbranih pravljicah nimajo enakih značilnosti.
Ključne besede: pravljica, živalska pravljica, značilnosti živali, mladinska književnost, Hans Christian Andersen
Objavljeno: 20.11.2019; Ogledov: 400; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

16.
Mnenje staršev in vzgojiteljev o bralni znački v predšolskem obdobju
Katja Budja, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preučevali stališča vzgojiteljev in staršev o predšolski bralni znački. V teoretičnem delu smo najprej definirali bralno in družinsko pismenost ter opisali, zakaj sta pomembni. Nato smo se posvetili bralni znački – na kratko smo opisali njeno zgodovino, namen ter oblike, metode in cilje dela. Ker je pri samem procesu zelo pomemben izbor knjig, smo predstavili tudi le-tega. Veliko vlogo pri bralni znački ima tudi knjižnica, zato smo omenili še njeno vlogo. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnih vprašalnikov za vzgojitelje in starše ugotavljali, kakšno je njihovo mnenje o bralni znački v predšolskem obdobju.
Ključne besede: predšolska bralna značka, bralna značka, branje, spodbujanje branja, bralna pismenost, družinska pismenost
Objavljeno: 20.11.2019; Ogledov: 498; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (733,90 KB)

17.
Vrednote izbranih protagonistov v seriji Harry Potter s poudarkom na profesorju Robausu Rawsu
Tamara Sprinčnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Pričujoča magistrska naloga temelji na analizi protagonista Robausa Rawsa, ki zavzema pomembno profesorsko mesto v knjižni zbirki o mladem čarovniku Harryju Potterju. Analiza je usmerjena k prepoznavanju in določanju vrednot izbranih protagonistov, ki se med branjem izkažejo za pomembne in ključne. V ospredje postavljeni profesor Robaus Raws se v zgodbah izkaže kot izjemno romantičen protagonist, čigar vrednote imajo ključno vlogo pri vzpostavitvi vrednotnega sistema celotne serije. Ob tem skupaj s preostalimi osebami tvori sliko, ki povezuje magičnost zgodbe, sporočilo vsakega posameznika in njihove vrednote z našim lastnim življenjem. S pomočjo izpisanih vrednot, primerjav in zaključkov je mogoče vzpostaviti identifikacijo resnične osebe s samo zgodbo, z izbranim protagonistom ali s pretečenim študijskim letom na Bradavičarki. Naloga odpira pogled na definiranje vrednot, ki so jih razvili različni tuji in slovenski raziskovalci tega področja. Pri delitvi vrednot v skupine in podskupine je za izhodišče uporabljena delitev slovenskega raziskovalca Janeka Muska. Ta je uporabil delitev na velekategoriji apolonskih in dionizičnih vrednot, ki ju je v bistvu dodatno razdvojil. S pomočjo teh teoretičnih podkrepitev je bilo mogoče izpeljati celotno analizo vrednotnega sistema serije, izpostaviti ključne vrednote posameznikov in vzpostaviti hierarhično lestvico vrednot profesorja Rawsa. Sporočilo dela temelji na čarovniji, ustvarjeni s strani J. K. Rowling. Ta ni omejena le na svet čarovnikov in območje Bradavičarke. Takšen svet je v nas, v vsakem posamezniku in se zrcali skozi moč brezpogojne in pristne ljubezni. Prav zaradi tega so knjige o Harryju Potterju odlična odskočna deska za srečanje z irealnim kot tudi realnim življenjem, podkrepljenim s črno-belim slikanjem življenja na dobro in zlo. Črno-belo slikanje življenja nas hkrati opozarja, da pravih bitk ne bijemo navzven, temveč v nas samih, kar doživljajo protagonisti obravnavane serije del. Zmeraj znova je moč zaznati, koliko so v življenju pomembni naši lastni cilji, do katerih pridemo s pomočjo vrednot. Za najmočnejšo vrednoto se vedno znova izkaže ljubezen, brez katere ni vredno živeti življenja.
Ključne besede: vrednote, Harry Potter, Robaus Raws, brezpogojna ljubezen, dobri in zli čarovniki, čarovnija.
Objavljeno: 12.11.2019; Ogledov: 444; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

18.
Pripovedni vzorci v socialno-psiholoških mladinskih romanih Janje Vidmar
Sanja Stojnšek, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljeno življenje in delo pisateljice Janje Vidmar. Namen magistrskega dela je bil raziskati pripovedne vzorce, ki se pojavljajo v izbranih mladinskih romanih: Princeska z napako (1998), Debeluška (1999), Baraba (2001), V imenu ljubezni (2003), Vsiljivka (2004), Fantje iz gline (2005), Nimaš pojma (2005), Zoo (2005), Uspavanka za mladega očka (2006), Softibluz (2006), Angie (2007), Pink (2008), Pleme (2009), Šuterji (2009), Brez (2011), Elvis Škorc, genialni štor (2018) in Črna vrana (2018).V prvem delu so predstavljene značilnosti socialno-psihološkega mladinskega romana in njegov razvoj na Slovenskem. Na kratko je predstavljen tudi termin problemski roman, ki velja za priložnostni izraz in pri samem preučevanju izbranih romanov ni bil uporabljen. V osrednjem delu je bila narejena analiza notranje in zunanje zgradbe. Kriteriji, ki so se upoštevali pri izboru del Janje Vidmar, so bili sledeči: delo spada med mladinsko prozo oz. natančneje v sklop socialno-psiholoških mladinskih romanov, v katerih se pojavljajo različni pripovedni vzorci, ki so predstavljeni skozi motivno-tematske značilnosti in skozi glavne literarne like, ki so postavljeni v zapletene situacije in so mnogokrat v konfliktu z okolico. Nadalje smo naredili medsebojno primerjavo sedemnajst del, kjer smo ugotovili, da je romanom skupno to, da jih povezujejo teme, ki še danes veljajo za tabuizirane. Ob koncu je podana tudi jezikovna analiza izbranih romanov. V sklepu so podane značilnosti posameznih motivov, tem, oseb ter čas in prostor dogajanja, hkrati so na podlagi analize podani odgovori na raziskovalna vprašanja.
Ključne besede: Janja Vidmar, mladinski roman, socialno-psihološki mladinski roman, pripovedni vzorci, tabu teme.
Objavljeno: 11.11.2019; Ogledov: 415; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

19.
OTROCI, STARŠI IN PRAVLJIČNE URICE V KNJIŽNICI
Katja Ferlinc, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Otroci, starši in pravljične urice v knjižnici je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu opredeljujemo knjižnice kot prostor za predšolske otroke. Dotaknemo se povezanosti med družino in knjižnico, raziščemo knjižnično ponudbo bibliopedagoških dejavnosti (s poudarkom na pravljičnih uricah), predstavimo primerno kakovostno literaturo za otroke, ki obiskujejo pravljične urice, ter obrazložimo pojme družinske pismenosti, knjižne in književne vzgoje. V empiričnem delu sem se osredotočila predvsem na starše otrok, ki obiskujejo knjižnico in preko anketnega vprašalnika analizirala njihove odgovore. V stik sem stopila s Knjižnico Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica, tako da so vsi rezultati vezani na omenjeno knjižnico. Ugotovili smo, da starši in otroci obiskujejo knjižnice predvsem zaradi izposoje knjižničnega gradiva, ne pa toliko zaradi bibliopedagoških dejavnosti, ki jih le-ta ponuja. Pravljične urice so glede na rezultate dokaj dobro obiskane. Starši se zavedajo pomembnosti obiska pravljičnih uric, vendar morda ne zaradi razlogov, ki smo jih želeli slišati. V naši diplomski nalogi predstavimo pomen obiska knjižnice in pravljičnih uric za predšolske otroke. Predstavimo tudi, kakšno mnenje imajo starši o pravljičnih uricah, kakšna je obiskanost pravljičnih uric v knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica ter na kakšen način lahko med seboj sodelujejo starši, knjižničarji in knjižnica.
Ključne besede: Pravljična urica, knjižnica, knjižničar, predšolski otrok.
Objavljeno: 11.11.2019; Ogledov: 347; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (916,76 KB)

20.
Vloga svetega Jurija in zmaja v slovenski folklorni prozi
Katja Vivod, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo opisuje vlogo svetega Jurija in zmaja v slovenski folklorni prozi, natančneje v pripovedkah in pravljicah. Najprej smo razložili termin folklorno slovstvo in opisali njegove zvrsti, nato smo analizirali 27 izbranih folklornih literarnih del, v okviru katerih smo raziskali pozitivno oz. negativno vlogo in stopnjo pogostosti pojavitve sv. Jurija in zmaja glede na posamezno folklorno prozno vrsto, preučili njune karakterne značilnosti in zunanjo podobo ter iskali povezavo med sv. Jurijem in sv. Marjeto v prozi in cerkvami na Slovenskem. Preučili smo tudi običaj jurjevanja po različnih slovenskih pokrajinah (Dolenjska, Koroška, Štajerska) ter opisali simboliko sv. Jurija in zmaja v podobi izbranih slovenskih krajevnih grbov. V sklepnem delu je sledila povezava teoretičnih spoznanj z ugotovitvami iz interpretacij pripovedk in pravljic. Ugotovili smo, da se sv. Jurij v obravnavanih folklornih proznih vrstah pojavlja v pozitivni vlogi in pogosteje v pripovedkah, za razliko od zmaja, ki se je pokazal kot negativen lik in je v enaki meri prisoten v obeh proznih vrstah. Običaj jurjevanja je povezan z likom sv. Jurija in se razlikuje širom pokrajin v obredu, poimenovanjih, vrsti zelenja oz. obleki in pesmih. Sveta Marjeta se v prozi ne pojavlja v podobi sv. Jurija, medtem ko je njuna pojavnost vplivala na gradnjo cerkva na Slovenskem, kar se kaže v obravnavanih proznih delih kot tudi v teoretičnih izhodiščih. Zmaj najpogosteje izraža značajske lastnosti, ki se nanašajo na zadovoljevanje njegovih osnovnih potreb ter na slabe odnose z ljudmi, medtem ko karakter sv. Jurija odraža njegova stalna pripravljenost za pomoč ljudem. Zunanji videz zmaja povezujemo s kačo, krokodilom, številnimi glavami, krili in repom. Prav tako smo v podobi nekaterih slovenskih krajevnih grbov v prozi našli in zaznali simboliko sv. Jurija in zmaja.
Ključne besede: sveti Jurij, zmaj, slovenska folklorna proza, pripovedka
Objavljeno: 29.08.2019; Ogledov: 409; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici