| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


141 - 150 / 151
Na začetekNa prejšnjo stran78910111213141516Na naslednjo stranNa konec
141.
ELEMENTI GROZLJIVEGA V SLOVENSKI SODOBNI MLADINSKI PROZI
Katarina Fink, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Elementi grozljivega v sodobni slovenski mladinski prozi je obravnavan pojem grozljivega in značilnosti čustvenega odzivanja bralcev na grozljivo fikcijo. Elementi grozljivega se pojavljajo v številnih delih sodobne slovenske mladinske proze, tako da se v njih pojavljajo kot fragmenti oz. drobci ali relativno krajši odseki, vendar pa je osnovna perspektiva naravnana k čemu drugemu. Ta dela tvorijo podobo skupnih (žanrskih) značilnosti in lastnosti; predvsem se v ospredje izražajo: boj dobro—zlo; polariziranje književnih oseb; določljiva meja med resničnim in domišljijskim oz. umišljenim z vidika izkušnje bralca; vidik čustvenega odzivanja kot kognitivna pojavnost, ki temelji na narativnem postopku podajanja fiktivnosti; pravljičnost pripovednih besedil. Metodologija diplomskega dela temelji predvsem na teoretičnem delu z različnimi viri tuje strokovne literature. Težišče naloge predstavlja deskriptivna metoda, s katero se opišejo osnovni pojmi: grozljivost, žanr, grozljiva literatura, grozljiva fikcija. Z zgodovinsko metodo bo preučen pojem gotskega romana in njegov vpliv na razvoj sodobnih grozljivih romanov. Na osnovi ugotovljenega se prvine grozljivega v obravnavanih besedilih opredeljujejo kot sestavine značilnosti fantastičnih in pravljičnih besedil v potencialni večžanrski pripadnosti samih besedil. Grozljiva fikcija s čustvom groze vpliva na bralca. Narativno strukturirane grozljive zgodbe zbujajo željo po védenju o nečem, kar ne obstaja. Radovednost, ki je prisotna skozi celoten potek zgodbe, je kognitivne narave.
Ključne besede: Elementi grozljivega, žanrski sinkretizem, gotski roman, paradoks grozljive fikcije, Vidmar J., Muck D., Novak B., Čater D., Zupan D.
Objavljeno: 06.01.2010; Ogledov: 2461; Prenosov: 465
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

142.
PLESNA DRAMATIZACIJA NA PODLAGI TOMAŽIČEVIH PRAVLJIC IN BAJK
Aleksandra Križanič, Tadeja Štuhec, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo zapisali deset scenarijev za plesno dramatizacijo na podlagi Tomažičevih pravljic in bajk. Tako smo se ukvarjali z dvema področjema, in sicer z mladinsko književnostjo in metodiko plesne vzgoje. Namen oz. cilji našega teoretičnega diplomskega dela so: zapisati scenarije kot predloge za praktično izvajanje, izpostaviti korelacijo med mladinsko književnostjo in metodiko plesne vzgoje ter proučiti strokovno literaturo s teh dveh področij. Pri področju mladinske književnosti smo se osredotočili na Tomažičeve pohorske pravljice in bajke, v katerih so zajeta bajeslovna bitja, ki smo jih še posebej poudarili (identifikacija, doživljanje). S področja plesne vzgoje smo proučili naslednje teme: plesno dramatizacijo in izražanje, metode in oblike ter nastopanje predšolskih otrok. Zaradi celostne obravnave plesne dramatizacije smo proučili strokovno literaturo tudi z ostalih vzgojnih področij kurikuluma. Za uresničitev zadanih ciljev smo izbrali deskriptivno metodo, ki smo jo uporabili za opisovanje znanih dejstev, odnosov in procesov iz literature. Metodo analize smo uporabili pri analiziranju kratke proze Jožeta Tomažiča. Uporabili smo še metodo sinteze (v sklepu), metodo klasifikacije (literarne vrste, zvrsti Jožeta Tomažiča), zgodovinsko metodo (umeščanje avtorja v prostor in čas) ter metodo generalizacije in specializacije (v scenarijih).
Ključne besede: Jože Tomažič, pravljica, bajka, bajeslovna bitja, spodbude, plesna dramatizacija, scenariji.
Objavljeno: 11.09.2009; Ogledov: 3032; Prenosov: 421
.pdf Celotno besedilo (2,88 MB)

143.
SERIJA ANICA PISATELJICE DESE MUCK
Simona Irgolič, 2009, diplomsko delo

Opis: S pojmom realistična mladinska proza označujemo književna dela, ki imajo verjetnostno ali realistično motivacijo. Različni avtorji jo različno delijo. V diplomskem delu so zajeta mnenja in ugotovitve Dragice Haramija, Marjane Kobe ter Igorja Sakside. V realistično mladinsko prozo spadajo pripovedi ali povesti.Značilnosti le-teh so predstavljene v seriji besedil Anica Dese Muck. Pripovedi, ki jih vsebuje ta serija, so: Anica in materinski dan, Anica in grozovitež, Anica in zajček, Anica in Jakob, Anica in športni dan, Anica in velike skrbi, Anica in počitnice, Anica in velika skrivnost, Anica in prva ljubezen ter Anica in skrivnostna maska. Predstavljena je biografija Dese Muck, našteta so vsa dela za otroke in mladino ter za odrasle, ki so do sedaj izšla. Diplomsko delo vsebuje analize književnih likov, književnega prostora ter časa.
Ključne besede: Realistična mladinska proza, daljše prozne vrste, realistične pripovedi ali povesti, Desa Muck, serija Anica
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 4416; Prenosov: 584
.pdf Celotno besedilo (4,11 MB)

144.
ETNOLOŠKA DEDIŠČINA IN PRAVLJICE
Jerica Babulč, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena povezanost etnološke dediščine in pravljic. V pravljicah, izbranih na temo tkanja, je predstavljena prepletenost tkanja in pravljic. Pravljice so tematsko izbrane, izvirajo iz različnih časovnih obdobij in niso geografsko omejene. Otroci se s pravljicami srečujejo že v zgodnjem otroštvu. Preko njih spoznavajo svet, v katerega vstopajo. Del te naše sedanjosti je tudi kulturna dediščina iz preteklih zgodovinskih obdobij. V prvem delu diplomske naloge je zapisan postopek pridelave lanu, teritev, preja in pranje niti, snovanje in tkanje lanenega platna, kot so ga izdelovali moji predniki. Drugi del vsebuje šestnajst pravljic, v katerih sem iskala drobce dediščine, s katerimi se srečujejo najmlajši ob njihovem poslušanju. Pravljice so bogato prepletene z dediščino. Največkrat omenjajo predivo, surovino, iz katere nastaja nit. Enakovredno sta omenjena tudi preja niti in tkanje platna. Manjkrat pravljice govorijo o krojenju izdelka in njegovem namenu. Teritev in pranje volne oziroma niti sta omenjena najmanjkrat. Posamezni postopki tkanja so v pravljicah omenjeni zelo različno in niso vezani na geografski ali časovni izvor pravljic.
Ključne besede: pravljica, etnološka dediščina, tkanje
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 2638; Prenosov: 344
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

145.
AVTORSKE SLIKANICE MOJCE OSOJNIK
Selma Nurikić, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen moje diplomske naloge je bil predstaviti Mojco Osojnik kot avtorico in ilustratorko njenih štirih avtorskih slikanic. Ker je slikanica likovno-tekstovna celota, sem v vsaki slikanici analizirala likovni in tekstovni del. Pri besednem delu so me zanimale morfološke značilnosti besedila, pri likovnem delu sem se osredotočila na likovne značilnosti ilustracij. Podrobna analiza posameznih slikanic mi je pomagala ugotoviti, ali so moje hipoteze, ki sem jih postavila na začetku diplomskega dela, pravilne ali nepravilne. Besedila Mojce Osojnik so pravljična, in sicer gre za kratke sodobne pravljice s poosebljeno živaljo. V teh pravljicah so glavni literarni liki poosebljene živali. V njih opazimo dvoplastnost dogajanja, ki se odvija v enem samem svetu. Irealno raven vzpostavljajo poosebljene živali, ki pa so postavljene v realni svet (sodobno okolje). Prevladuje vsevedi pripovedovalec. Besedila imajo leposlovno vsebino in poučno tematiko (na slednjo opozarjajo pregovori na koncu zgodbe); izjema je slikanica z naslovom Hiša, ki bi rada imela sonce. V tej pravljici je glavni literarni lik poosebljen predmet, zato jo štejemo pod kratko sodobno pravljico s poosebljenim predmetom. Besedila so namenjena in razumljiva otrokom, ki ne znajo brati (otrokom v predšolskem obdobju) in otrokom, ki samostojno berejo. Da bi bolje razumela in opredelila značilnosti ilustracij Mojce Osojnik, sem dodatno analizirala tri slikanice, v katerih je Mojca le ilustratorka. Ugotovila sem, da je likovni izraz Mojce Osojnik zelo kompleksen. V svoje ilustracije rada vključuje kolaž, fotografijo in druge likovne tehnike, ki jih med seboj kombinira. Ilustracije so polne različnih prostorskih pogledov in filmskih rezov. Ilustracije dopolnjujejo in se logično vežejo na pripoved. V njih najdemo vrhunsko oblikovane rešitve, zato so zanimive tudi za odrasle. Zaradi drobnih humorističnih detajlov živih barv pa so ilustracije privlačne tudi za otroke.
Ključne besede: Ključne besede: avtorske slikanice, Mojca Osojnik, kratka sodobna pravljica s poosebljeno živaljo, ilustracija.
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 4115; Prenosov: 825
.pdf Celotno besedilo (661,73 KB)

146.
PLESNO USTVARJANJE NA PODLAGI LITERARNEGA BESEDILA
Jožica Krajnc, Mojca Zaponšek, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Plesno ustvarjanje na podlagi literarnega besedila je zapisano v okviru plesnega ustvarjanja otrok ob slikanici Bravo, putka!. V teoretičnem delu je obravnavan ples v povezavi z njegovim izražanjem in vzgojo. Ob tem je posebej izpostavljena estetika v plesu, sodobni ples ter balet. Poudarek je tudi na improviziranju in oblikovanju ter na dihanju in ritmu. Ob tem sta izpostavljena glasba in književnost kot pomembna motivacijska dejavnika. Teoretični del je nadgrajen s praktičnim delom, v slednjem je predstavljena slikanica z naslovom Bravo, putka! in izvedena plesna dramatizacija širši javnosti. Predstavljene so plesne priprave posameznih prizorov, priprava celotnega projekta vključno z vsemi zastavljenimi cilji in dnevne analize vseh dejavnosti s slikami. V prilogi je priložen primer vabila, gledališkega lista in vstopnice. Projekt je potekal v dveh skupinah predšolskih otrok starih 1—3 in 4—6 let, vrtca Velenje, enota Sonček Šentilj. Poudarek je bil na plesnem ustvarjanju ob glasbi, pri tem pa so bile upoštevane medpodročne povezave.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: predšolska vzgoja, plesna vzgoja, plesna dramatizacija, ples, umetnost, ustvarjalnost, projektno delo.
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 4162; Prenosov: 892
.pdf Celotno besedilo (15,45 MB)

147.
OZVEZDJA - OPAZOVANJA IN MITOLOGIJA V VRTCU
Anita Balajc, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava razmerje med domišljijo otroka ob poslušanju pravljice in realnostjo ob opazovanju zvezd. V njem je najprej predstavljen začetek astronomije – zgodovina, v nadaljevanju pa miti nekaterih ozvezdij in opazovanje zvezd. Izbrala sem štiri mite, jih povzela in analizirala. Otrok se v predšolskem obdobju ob poslušanju mitov identificira z junaki, z njimi doživlja poraze in zmage. Predšolski otrok verjame zgodbi mitov, saj še ne pozna meje med realnim in nerealnim svetom. Pozorni moramo biti seveda tudi pri izbiri mitov, saj moramo paziti, da so primerni otrokovi starosti in so tudi otrokom razumljivi. Podrobneje sem tudi predstavila pripovedovanje mitov za otroke in opazovanje zvezd v vrtcu.
Ključne besede: predšolska vzgoja, zgodovina astronomije, opazovanje zvezd, pripovedovanje mitov.
Objavljeno: 06.07.2009; Ogledov: 3432; Prenosov: 732
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

148.
Osnovnošolska knjižnica kot motivacija za branje
Mateja Purg, 2009, diplomsko delo

Opis: Z uvedbo devetletke je osnovnošolski sistem doživel prenovo, tako je tudi s šolsko knjižnico, njen pomen se je osvetlil ter dvignil na višji nivo. Knjižničarji imajo pri motivaciji za branje pomembno vlogo. Na različne načine lahko spodbujajo bralno motivacijo in pismenost, čeprav je v veliki meri uspeh pri branju otrok odvisen najprej od staršev pa tudi od sodelovanja vseh ostalih učiteljev s knjižničarjem. Delo v osnovnošolski knjižnici je danes precej drugačno kot je bilo v preteklosti. Knjižničar ni le zaposleni, ki v miru čaka na pokoj, ampak nekdo, ki razume pomen branja, pismenosti. Namen diplomskega dela je osvetliti pomen osnovnošolske knjižnice, pokazati neštete možnosti, ki ob posluhu nadrejenih in sodelovanju z učitelji vplivajo na večjo motivacijo za branje pri učencih. Predvsem pa pregledati stanje v konkretni knjižnici ter poiskati rešitve za boljše delovanje knjižnice in s tem spodbuditi učence, da se bodo z veseljem vračali v šolsko knjižnico, znali iskati informacije in se navdušiti za branje, ki bi postalo nepogrešljiv del njihovega življenja. Diplomsko delo je potrdilo hipoteze.
Ključne besede: knjižnica, šolska knjižnica, branje, motivacija za branje, pismenost
Objavljeno: 01.06.2009; Ogledov: 3146; Prenosov: 410
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

149.
PLESNA DRAMATIZACIJA PO LITERARNEM DELU MOJCA POKRAJCULJA - PROJEKTNO DELO
Petra Krašovic, 2009, diplomsko delo

Opis: Ples oziroma gib je osnova vseh človekovih aktivnosti. Uporabljamo ga v vsakdanjem življenju in pri umetniškem ustvarjanju. Plesna dramatizacija v otroku sprošča domišljijo, ustvarjalnost in mu nudi veliko užitkov. V diplomskem delu je predstavljen projekt plesne dramatizacije z otroki, starimi od 3 do 4 leta. Diplomsko delo obsega teoretični in empirični del. V teoretičnem delu so predstavljene naslednje teme: • ples, • gibalno-plesne dejavnosti, • ustvarjalnost, • pravljica in povedka ter • projektno delo. V empiričnem delu je opisan potek projekta.
Ključne besede: Plesna dramatizacija, ples, projektno delo, pravljica, povedka, ustvarjalnost.
Objavljeno: 06.05.2009; Ogledov: 5896; Prenosov: 1098
.pdf Celotno besedilo (815,20 KB)

150.
IZBRANA IRACIONALNA OZ. NERESNIČNOSTNA PROZA BINE ŠTAMPE ŽMAVC
Vojka Miklavc, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je nastalo na osnovi natančne analize izbranih literarnih del mladinske pesnice in pisateljice Bine Štampe Žmavc, ki smo jih glede na dosedanja znanstvena spoznanja o mladinski literaturi uvrstili v iracionalno oziroma neresničnostno prozo. Diplomsko delo je teoretično, zato so bile uporabljene temu primerne raziskovalne metode. V teoretičnem delu, kjer so iz različnih virov podane definicije klasične umetne pravljice, sodobne pravljice in fantastične pripovedi, je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, kakor tudi v delu, ki je namenjen bibliografskim podatkom o pisateljici. V jedru, kjer so literarna dela razčlenjena in analizirana, posamezne značilnosti pa so združene v nove celote, sta uporabljeni metodi analize in sinteze. Komparativna metoda pa prevladuje v sklepnem delu diplomskega dela, kjer je bila narejena primerjava posameznih del in njihovih posameznih delov. Klasični umetni pravljici Popravljalnica igrač in Ure kralja Mina, sodobne pravljice Muc Mehkošapek, Škrat s prevelikimi ušesi, Pentljica za dar in Bajka o svetlobi ter fantastično pripoved Kam je izginil sneg druži skupna tema – tegobe sodobnega sveta in odtujenega človeka. V diplomskem delu so tako poglavjem, ki analizirajo posamezno literarno delo, dodana kratka razmišljanja, ki izpostavijo vrednote, za katere se literarni liki zavzemajo, in vrline, ki jih k tem vrednotam vodijo.
Ključne besede: Bina Štampe Žmavc, pravljica, fantastična pripoved, vrednote, vrline
Objavljeno: 31.03.2009; Ogledov: 2931; Prenosov: 847
.pdf Celotno besedilo (573,70 KB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici