| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 151
Na začetekNa prejšnjo stran6789101112131415Na naslednjo stranNa konec
91.
Tipologija slovenske mladinske realistične avanturistične proze
Dragica Haramija, 2000, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: mladinska književnost, literarna teorija, tipologija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1023; Prenosov: 49
URL Povezava na celotno besedilo

92.
Tema smrti v mladinski prozi
Dragica Haramija, 2004, izvirni znanstveni članek

Opis: Ob analizi približno petdesetih otroških in mladinskih proznih književnih del se je pokazalo, da smrt v njih nima enoznačnega pomena, temveč je njena vloga različna glede na naslednje dejavnike: glede na to, ali je smrt tema ali motiv nekega proznega besedila, glede na književne vrste (pravljica, fantastična pripoved, povest, mladinski roman) in umeščenost teh proznih književnih del med realistično ali iracionalno prozo, glede na vrsto smrti (smrt zaradi starosti, bolezni, nesreče ali delovne nezgode/igre, zaradi samomora ali kot posledica zločina ali vojne) in glede na starost bralca (v predbralnem obdobju seveda poslušalca), saj so faze razumevanja smrti močno povezane z otrokovim kognitivnim razvojem
Ključne besede: slovenska književnost, mladinska književnost, teme, tema smrti
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 958; Prenosov: 87
URL Povezava na celotno besedilo

93.
Avtorska slikanica Lile Prap
Dragica Haramija, Tomaž Zupančič, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: Lilijana Praprotnik Zupančič, bolj znana pod umetniškim imenom Lila Prap, je pomembna ustvarjalka avtorskih slikanic, ki je za svoja dela prejela številne domače in tuje nagrade s področja mladinske književnosti. Članek se navezuje na predstavitev vseh njenih avtorskih slikanic. Delo Lile Prap je ovrednoteno s stališča besedilnega in likovnega dela, ki sta enakovredni sestavini slikanice. S stališča književnosti sodijo njena dela v tri književne vrste, in sicer v poezijo (štiri slikanice so pesniške zbirke Male živali, Živalske uspavanke, Zakaj in Moj očka), prozo (slikanica 1001 pravljica sodi med pravljice) in informativno literaturo (Živalska abeceda, Mednarodni živalski slovar). Osnovna poetika Lile Prap temelji na besednih igrah, pri čemer avtorica namerno krši glasoslovne, oblikoslovne in/ali skladenjske jezikovne prvine. Poenostavljanje, a ne banalno, igrivost izrazja in nonsens, le-ta ustvarja razpoloženje komičnega, so tisti elementi avtoričine ustvarjalnosti, ki kažejo na duhovitost in kakovost njenih knjig. Odličnost njenih slikanic se kaže na jezikovni in likovni ravni, s čimer ustvarja kakovosten tip avtorske slikanice, namenjene otrokom v predbralnem in zgodnjem bralnem obdobju. Z likovnega stališča je delo Lile Prap lep primer inovativne uporabe likovne tehnike, izkoriščanja in zavestnega prilagajanja njenih možnosti. Likovna govorica je izkoriščana smotrno, odlikuje jo stilsko prepoznana znakovna govorica.
Ključne besede: slovenska književnost, slovenska mladinska književnost, slovenske pisateljice, slikanice, Lila Prap
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1415; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (99,05 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

94.
Realnost in mitičnost zelenega Pohorja
Dragica Haramija, Matjaž Duh, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: Jože Tomažič (1906-1970) je pomemben predvsem kot ustvarjalec (mladinske) proze, čeprav se je zadnja leta življenja največ posvečal gledališki dejavnosti. Njegove knjige so izhajale v času druge svetovne vojne, s čimer je kršil kulturni molk in bil v povojnem času najbrž ravno zato "spregledan". Njegovo pisanje ni politično, zato se zdi s stališča sodobne literarne stroke molk o njegovem delu precej strašljiv. Prav tako prezrt je ilustrator Jože Beránek (1913-1945, leta 1967 uradno razglašen za mrtvega), ki je ilustriral večino Tomažičevih proznih del. Od leta 1941 je delal pri časopisu Slovenec, s Tomažičem pa sta začela sodelovati leta 1942, ko je ilustriral njegovo prvo knjigo kratke proze z naslovom Pohorske pravljice. Beránek je v letu 1944 še vedno ilustriral Tomažičevo prozo, risal pa je tudi za propagandni oddelek domobranstva, kar je bilo zanj usodno. V devetdesetih letih dvajsetega stoletja so pri Mohorjevi družbi v Celju v desetih knjigah (v originalu jih je bilo devet) izšli ponatisi del Jožeta Tomažiča z ilustracijami Jožeta Beráneka: Botra vila, Čarovničina hči, Dravska roža, Drvarka Marija, Mrtvo srce, Oglarjev sin, Pastirčkova nebesa, Pohorske bajke, Pohorske legende in Pohorske pravljice
Ključne besede: slovenska književnost, proza, ilustracija, miti, Pohorje
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1043; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (110,41 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

95.
Leposlovne slikanice o prevoznih sredstvih Vesne Radovanovič
Janja Batič, Dragica Haramija, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: V članku je predstavljenih šest slikanic avtorice Vesne Radovanovič, ki sta jih ilustrirali Ana Razpotnik Donati in Maja Lubi: Aljažev čevelj, Belo jadro, Dedkovo kolo, Mavrični balon, Puhačka in Rožnati avtobus. Zgodbe so izšle v slikaniški obliki, zato sta v članku predstavljeni obe slikaniški sestavini, torej besedilo in ilustracija. Vrstno-žanrsko sodijo slikanice med kratka prozna realistična in fantastična besedila, katerih temeljni žanrski princip je doživljajska proza z majhnim otrokom kot glavnim literarnim likom. Središčni dogodek je otrokova želja, ki se na koncu uresniči. Slikanice se med seboj ločijo po likovnoizrazni moči ilustratork: Ana Razpotnik Donati spretno sestavlja najrazličnejše likovne elemente v nerazdružljivo celoto, skrbno oblikuje podrobnosti in pomensko dopolnjuje zgodbo, Maja Lubi pa v ilustracijah podaja predvsem prevladujoče razpoloženje posamezne zgodbe.
Ključne besede: slovenska mladinska književnost, slikanice, prevozna sredstva, literarne kritike, ocene in poročila, Vesna Radovanovič, Ana Razpotnik Donati, Maja Lubi
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1355; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (162,45 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

96.
Slovenska kulturna dediščina v zgodbah in podobah
Dragica Haramija, Janja Batič, 2011, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: V prispevku so predstavljene tri izbrane kakovostne izvirne slikanice, katerih skupna tema je prikaz slovenske kulturne dediščine. V ljudski pripovedki Kako je nastalo Blejsko jezero skozi zgodbo in podobe spoznamo krajinski naravni kulturni biser. Gal v galeriji Svetlane Makarovič popelje bralca po Narodni galeriji; stavba sodi med arhitekturno dediščino, slike v njej pa med premično dediščino. Fant z rdečo kapico Andreje Peklar pa je povezan s situlo iz Vač, ki sodi v arheološko dediščino Slovencev.
Ključne besede: slovenska književnost, slikanice, kulturna dediščina, ilustracije
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1555; Prenosov: 142
URL Povezava na celotno besedilo

97.
Sodobni slovenski socialno-psihološki mladinski roman
Dragica Haramija, 2010, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: V članku predstavljamo značilnosti sodobnega slovenskega socialno-psihološkega mladinskega romana, še posebej izpostavljamo teme, ki se v tovrstni slovenski mladinski prozi najpogosteje pojavljajo. Ta romaneskni žanr zaradi strukture literarnih likov, uporabljenih jezikovnih sredstev in drugih morfoloških značilnosti pomika starostno mejo branja mladinske književnosti.
Ključne besede: slovenska književnost, sodobna slovenska književnost, mladinska književnost, roman, tematologija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 2536; Prenosov: 153
URL Povezava na celotno besedilo

98.
50 let Pedagoške fakultete
Petra Skok, 2011

Ključne besede: univerze, visoke šole, Maribor
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 626; Prenosov: 31
URL Povezava na celotno besedilo

99.
VLOGA PSA V OTROŠKI KNJIŽEVNOSTI
Miha Hliš, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vloga psa v otroški književnosti je bila zapisana na podlagi analize kratkih proznih del (kratka realistična zgodba, črtica, pravljica, kratka fantastična zgodba, bajka, pripovedka, basen, živalska zgodba) avtorjev Kristine Brenk (Kanglica kaše), Frana Saleškega Finžgarja (Moj Kuža Jazon), Jane Goodall (Doktor Belko), Ivana Cankarja (Psi), Branke Jurca (Čuj prvič v morju in Čuj in osa), Alojza Bolharja (Volk pes in mačka, Železni prstan, Zakaj črti pes mačko, a mačka miš?, Pes in mačka, Pes mačka in volk in zakaj sovraži pes zajca?), Jacoba in Wilhelma Grimma (Bremenski mestni godci in Stari Sultan), Svetlane Makarovič (Kam se je kužku mudilo, Psiček Piki išče zlato in Kužek išče dom), Marjete Novak (Kužmucke), Hayley Daze (Packo najbolj nagajivi kuža: vožnja s čarobno preprogo), Jakoba Kelemine (Pesjan, Kristjan uteče iz pesjanskih rok, Kralj Pesoglav, Pes Marant), Antona Buzetija (Vrabček in stari pes), Matije Valjavca (Pes je ogrizel kugo), Polone Kovač (Težave in sporočila psička Pafija in Pet kužkov išče pravega), in Dima Zupana (Hektor in zrela hruška). Namen diplomskega dela je bil predstaviti psa v vseh funkcijah, v katerih se pojavlja v mladinski književnosti, opredeliti kratke prozne vrste, jih razvrstiti in opisati njihove značilnosti, pri vsaki kratki prozni vrsti pa analizirati primere posameznih del in vlogo živalskega lika (psa). Diplomsko delo je teoretično, zato so bile uporabljene deskriptivna metoda pri opredelitvi in opisovanju kratkih proznih vrst, komparativna metoda pri primerjanju pojavnosti psa v kratkih proznih vrstah ter metoda analize in sinteze pri analiziranju različnih del kratkih proznih vrst, v katerih nastopa pes (analiza), pri iskanju podobnosti oz. pravila o načinu pojavnosti psa v kratkih proznih vrstah (sinteza). S pomočjo vseh raziskovalnih metod smo prišli do zanimivih rezultatov. Ugotovili smo, da pes kot lik nastopa v vseh kratkih proznih vrstah, razen v kratki znanstvenofantastični zgodbi. V vseh drugih kratkih proznih vrstah se je lik psa pojavil. Ni nastopal vedno kot glavni lik, je pa prinašal bolj ali manj vidno sporočilo, ki ga bralec (otrok) lahko uporabi za svoje življenje. Prav tako smo ugotovili, da ima vsaka kratka prozna vrsta svoje posebnosti, zato so se tudi lastnosti pasjega lika med seboj razlikovale v pomenu in vlogi. Pri večini primerov je pes nastopal kot pozitiven ali vsaj nevtralen lik. Samo v bajkah je ta lik nosil izrazito negativen predznak, a kljub vsemu prinašal pozitivno sporočilo bralcu. Deloma se je negativni predznak pojavljal tudi v pripovedkah in basnih. V njih je bilo med liki moč zaznati za spoznanje več nasilja kot v drugih kratkih proznih vrstah. Opazili smo, da se psi kot živali pojavljajo samo v realističnih kratkih proznih vrstah, torej v kratki realistični zgodbi in črtici. Personificirani ali poosebljeni psi se pojavljajo samo v sodobni umetni pravljici. Počlovečeni ali antropomorfni psi pa se pojavljajo v vseh drugih kratkih proznih vrstah, torej v ljudski ali folklorni pravljici, klasični umetni pravljici, kratki fantastični zgodbi, bajki, pripovedki, basni in živalski zgodbi. Psi se torej v kratkih proznih vrstah najpogosteje pojavljajo v počlovečeni ali antropomorfni obliki.
Ključne besede: Opredelitev kratkih proznih vrst, kratka realistična zgodba, črtica, ljudska ali folklorna pravljica, klasična umetna pravljica, sodobna umetna pravljica, kratka fantastična zgodba, bajka, pripovedka, basen, živalska zgodba, pojavnost psov, analiza primerov posameznih del, analiza vloge psa.
Objavljeno: 28.01.2015; Ogledov: 1523; Prenosov: 616
.pdf Celotno besedilo (596,63 KB)

100.
IZBRANA MLADINSKA PROZA DANILE ŽORŽ
Zoran Dugar, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Izbrana mladinska proza Danile Žorž je zasnovano na podlagi del slovenske pisateljice Danile Žorž. Namen dela je z literarno-teoretskega vidika predstaviti njena fantastična in realistična mladinska dela, kakor tudi teorijo fantastične proze/pripovedi, znanstvenofantastični in fantazijski roman na eni strani in teorijo mladinske realistične avanturistične proze z otroško detektivko na drugi strani. V diplomskem delu bom med drugim vsebinsko ovrednotil izbrana dela ter primerjal teme in motive z žanrskimi smernicami. Teorijo sem črpal predvsem od priznanih slovenskih teoretikov na področju mladinske književnosti. V uvodu diplomskega dela se bom posvetil teoretičnim izhodiščem posameznih žanrov, opisal snovne, tematske in motivne značilnosti, prav tako bom predstavil zgodovino posameznega žanra. Analizirana so bila štiri mladinska dela. Dve izmed njih, Poskus in Izkop, spadata v fantastično prozo, drugi dve, Primer letečega kovčka in Primer neznanega letečega predmeta, pa med otroške detektivke, vendar vsebuje druga knjiga tudi nekaj fantastičnih elementov.
Ključne besede: Mladinska proza, Danila Žorž, fantastična proza, fantastična pripoved, znanstvenofantastični roman, fantazijski roman, realistična avanturistična proza, otroška detektivka.
Objavljeno: 28.01.2015; Ogledov: 1484; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (765,05 KB)

Iskanje izvedeno v 0.89 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici