Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Doktorska disertacija obravnava večplastno in interdisciplinarno tematiko, skozi katero se prepletajo štiri med seboj povezana področja, in sicer otroška in mladinska književnost, bralna pismenost, literarne priredbe ter govorno-jezikovne motnje (GJM). Disertacija je razdeljena na tri dele. Prvi del predstavlja uvod z analizo obravnavanega problema. Drugi del predstavljajo teoretična izhodišča, v katerih so opredeljena in opisana posamezna tematska področja. Najprej je predstavljena teorija otroške in mladinske književnosti. Analizirani sta mladinski literarni besedili, ki sta bili izbrani za raziskavo, to sta umetna pripovedka Frana Levstika Martin Krpan z Vrha in mladinska povest Primoža Suhodolčana Košarkar naj bo. Nato so predstavljeni pogledi na bralno pismenost in njene gradnike, pri čemer je največji poudarek na branju literarnih besedil pri učencih z GJM. Temu sledijo pogledi na teorijo literarnih priredb s poudarkom na priredbah, namenjenih osebam s posebnimi potrebami, pri čemer sta natančneje opisani prirejanje besedil v lahko branje in prirejanje v preprosti jezik. Nazadnje so predstavljene govorno-jezikovne motnje, značilnosti posameznikov s temi motnjami, njihov vzgojno-izobraževalni proces ter težave, ki se pri učencih s temi motnjami pojavljajo na področju branja. Tretji del disertacije predstavlja empirični del, v katerem je opisana kvalitativna študija primera, v katero je bilo vključenih petdeset učencev tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja, ki se šolajo v prilagojenem izobraževalnem programu devetletne osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za otroke z govorno-jezikovnimi motnjami. S študijo primera sta bili preverjani branje in razumevanje dveh mladinskih literarnih besedil pri obravnavani populaciji učencev. Za izvedbo raziskave sta bili izbrani besedili, ki sta za mlade bralce vsebinsko zanimivi, a sta zaradi jezikovnih in slogovnih posebnosti za učence z GJM zelo težko berljivi. Obe besedili sta bili v namen raziskave v celoti prirejeni v lahko branje. Odlomek iz vsakega od besedil pa je bil prirejen tudi v preprosti jezik. Rezultati raziskave in njihova interpretacija so predstavljeni za vsako obravnavano literarno besedilo posebej. Najprej so opisani postopki prirejanja besedil. Temu sledi opis obravnave obeh besedil v petih fazah, skozi katere so ju učenci brali v različnih oblikah. Po vsaki fazi je bilo izvedeno preverjanje razumevanja z intervjuji oziroma z vprašalniki. V prvi fazi obravnave so učenci prebrali začetna odlomka izvirnih besedil, v drugi fazi so brali vsebinsko enaka odlomka v lahkem branju, v tretji fazi so učenci prebrali celotni besedili v lahkem branju, v četrti fazi so brali odlomka v preprostem jeziku, v zadnji, peti fazi pa so učenci ponovno brali odlomek iz izvirnega besedila, ki pa ni bil enak odlomkom, ki so jih brali v preteklih fazah. Rezultati raziskave so potrdili zastavljene teze, da lahko s prirejenimi literarnimi besedili učencem z govorno-jezikovnimi motnjami omogočimo in/ali olajšamo doseganje učnih ciljev književnega pouka. Prav tako lahko z različnimi stopnjami priredb učence z govorno-jezikovnimi motnjami postopoma pripravimo na branje zahtevnejših izvirnih literarnih besedil. S priredbami mladinskih literarnih besedil v laže berljive oblike učencem z govorno-jezikovnimi motnjami omogočimo literarnoestetsko doživljanje njihovi starosti oziroma razvojni stopnji primernih besedil, za kar so sicer pogosto prikrajšani. Z vprašalnikom bralne motivacije (po Pečjak 2006) je bila testirana tudi bralna motivacija sodelujočih učencev pred začetkom in ob koncu raziskave. Rezultati tega dela raziskave so potrdili tezo, da se lahko ob ustreznih postopnih pristopih k branju literarnih besedil poveča bralna motivacija učencev z govorno-jezikovnimi motnjami.
Ključne besede: otroška in mladinska književnost, govorno-jezikovne motnje, lahko branje, preprosti jezik, priredbe literarnih del, bralna pismenost
Objavljeno v DKUM: 12.08.2024; Ogledov: 82; Prenosov: 17
Celotno besedilo (5,88 MB)

Opis: V diplomskem delu je analiziranih šest prevedenih slikanic avtorja Juana Kruza Igerabideja. Opravljena je bila analiza naslednjih slikanic: Jona in prestrašeni hladilnik (2012), Jona je žalosten (2013), Jonova budilka (2014), Jona v stiski (2016), Jona ima veliko težavo (2016) in Adijo, Jona (2017). Juan Kruz Igerabide je priljubljen španski avtor, učitelj, predavatelj, pesnik in prevajalec. V slovenščino je prevedenih sedem avtorjevih del. V teoretičnem delu je opredeljen pojem slikanice, kakovostne slikanice in opis njenih značilnosti ter definicija družinske pismenosti. Predstavljeni so napotki za branje otrokom, vpliv branja na otrokov razvoj, navedeni so podatki o avtorju. Pri raziskovanju so bile uporabljene deskriptivna metoda, metoda klasifikacije, metoda analize, komparativna metoda, metoda sinteze in metoda praktičnega dela. V praktičnem delu je bila opravljena multimodalna analiza šestih slikanic. Branje slikanic in dejavnosti, povezane z vsebino in tematiko slikanic, so bile izvedene v 2. starostnem obdobju. Pod izvedbo posamezne slikanice so navedeni odzivi otrok.
Ključne besede: slikanica, analiza slikanice, Juan Kruz Igerabide, družinska pismenost, branje
Objavljeno v DKUM: 11.06.2024; Ogledov: 111; Prenosov: 8
Celotno besedilo (3,96 MB)

Opis: V magistrskem delu z naslovom Razumevanje lahkega branja pri starostnikih je v teoretičnem delu predstavljena bralna pismenost in njeni gradniki. Natančno je opisan 6. gradnik bralne pismenosti, ki opisuje tekoče branje. Naloga se osredotoča na kriterije tekočnosti branja, to so natančnost, ritem, tehnika in izraznost branja. Opisano je lahko branje, namenjeno različnim posameznikom, ki imajo težave pri razumevanju. Sledi empirični del magistrske naloge. Za ta del naloge je bilo izbranih deset posameznikov, ki so stanovalci doma za starostnike. V začetku so bili opravljeni uvodni intervjuji. S tem se je pridobil vpogled v njihovo otroštvo in mladost. Med drugim intervjuji razkrivajo odnos intervjuvancev do branja danes. Sledi drugi del, v katerem so bile preverjene bralne sposobnosti starostnikov. Vsi posamezniki so samostojno prebrali besedilo v lahkem branju. Ocenjevan je bil 6. gradnik bralne pismenosti s pomočjo besedila, zapisanega v lahkem branju avtorice Simone Kuplen – Slovenija (2018). Rezultati so pokazali, da je branje starostnikov tekoče. V večini starostniki nimajo večjih težav pri branju, prav tako med njimi ni prišlo do izrazitih odstopanj. Zadnja naloga je zajemala izdelavo publikacije Življenje v domu starostnikov. Publikacija je zapisana po pravilih lahkega branja. V pomoč bo tako novim kot že vključenim stanovalcem pri prilagoditvi na nov način življenja. Magistrsko delo se zaključi z mislijo, da publikacija predstavlja »priročnik« za stanovalce, saj so v njem predstavljene vse pomembne informacije o domu.
Ključne besede: lahko branje, starostniki, razumevanje, bralna pismenost, tekoče branje
Objavljeno v DKUM: 28.05.2024; Ogledov: 185; Prenosov: 30
Celotno besedilo (11,58 MB)

Opis: V magistrskem delu z naslovom Izboljšanje bralnega razumevanja učencev z motnjami v duševnem razvoju z Vodnikom o Žički kartuziji v lahkem branju so v teoretičnem delu predstavljene značilnosti otrok z motnjo v duševnem razvoju, bralna pismenost in njeno razvijanje v prilagojenih programih vzgoje in izobraževanja (prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom PP NIS in posebni program vzgoje in izobraževanja PPVI), izsledki mednarodnih raziskav o bralni pismenosti v Sloveniji ter značilnosti lahkega branja. V empiričnem delu je vključen Vodnik o Žički kartuziji v lahkem branju, s katerim se je preverjalo bralno razumevanje učencev, ki se izobražujejo v PP NIS in PPVI na OŠPP V parku v Slovenskih Konjicah, in rezultati bralnega razumevanja učencev. Raziskane so bile tudi izkušnje in poznavanje področja lahkega branja učiteljic, ki poučujejo na OŠPP V parku, s pomočjo intervjuja, ki je bil uporabljen v projektu PERLSI. Rezultati so bili primerjani z izsledki slovenskega dela raziskave projekta. Ugotovljeno je bilo, da med učenci obeh programov ni statistično pomembnih razlik v bralnem razumevanju Vodnika o Žički kartuziji v lahkem branju, sta pa najboljša rezultata dosegla učenca posebnega programa, kar ni bilo predpostavljeno. Predpostavka, da imajo učiteljice OŠPP V parku manj znanja in izkušenj z lahkim branjem kot udeleženci raziskave PERLSI je bila potrjena.
Ključne besede: motnje v duševnem razvoju, bralna pismenost, bralno razumevanje, lahko branje, Vodnik o Žički kartuziji
Objavljeno v DKUM: 15.05.2024; Ogledov: 239; Prenosov: 17
Celotno besedilo (12,30 MB)

Opis: Prispevek je osredinjen na različne oblike medbesedilnosti v otroški in mladinski književnosti. Za povezovanje medbesedilnih elementov je nujno poznavanje kanonskih besedil, brez česar sodobna literarna dela, ki vsebujejo tovrstne elemente, ne funkcionirajo, ali pa se vsaj del zgodbe zaradi nepoznavanja izhodiščnega besedila izgubi. Kot primer različnih medbesedilnih navezav so predstavljene pravljice o metamorfozi žabe kot glavnega literarnega lika, ki je hkrati tudi naslovni lik izbranih zgodb (razen pri Prap): izhodiščno besedilo bratov Grimm Žabji kralj ali železni Henrik, Saše Vegri Jure kvak kvak, Lile Prap 1001 pravljica, Bine Štampe Žmavc O žabi in princu ter O začaranem žabcu Andreja Rozmana Roze.
Ključne besede: literarni kanon, medbesedilnost, mem, metamorfoza, pravljica, žaba, literary canon, intertextuality, meme, metamorphosis, fairy tale, frogs
Objavljeno v DKUM: 12.04.2024; Ogledov: 144; Prenosov: 10
Celotno besedilo (7,19 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...