| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 150
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
ZBIRKA MICA PRI BABICI
Nataša Centrih, 2021, diplomsko delo

Opis: V uvodnem delu je na kratko predstavljena celotna serija slikanic pisatelja Andreja Predina in ilustratorja Marjana Mančka, ki je bila analizirana, in sicer Mica pri babici: Čarobni cilinder (2013), Mica pri babici: Pirati iz dežele Merikaka (2014), Mica pri babici: Podivjane princeske (2016) ter Mica pri babici: Ugrabljeni Božiček (2017). Predstavljena sta tudi cilj in način, ki sta bila zastavljena oziroma uporabljena pri analizi serije Mica pri babici. Metoda analize, deskriptivna metoda in metoda sinteze, so metode, ki so bile uporabljene pri nastajanju diplomskega dela. V poglavju teoretični del, so predstavljene temeljne značilnosti slikanice kot posebne oblike knjige. Še pred tem je predstavljeno življenje in delo pisatelja Andreja Predina in ilustratorja Marjana Mančka. V diplomskem delu je predstavljen tudi pomen branja v predšolskem obdobju, katerega pomembnost poudarjajo različni avtorji. Zatem sledi natančna predstavitev in analiza serije Zbirka Mica pri babici. Diplomsko delo se zaključi s sklepnim delom, kjer so med drugim predstavljene skupne značilnosti med posameznimi slikanicami, ter kaj vsako posamezno razlikuje od drugih slikanic iz serije.
Ključne besede: Andrej Predin, zbirka Mica pri babici, celostno branje slikanic, Marjan Manček, analiza slikanic.
Objavljeno: 07.04.2021; Ogledov: 68; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

2.
Slovenija kot književni prostor v slovenski mladinski prozi
Katja Dolničar, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je na podlagi zbranih krajših mladinski proznih besedil predstavljena Slovenija in njene statistične regije. Zbrana so dela, katerih književni prostor je celotna Slovenija ali posamezna statistična regija oziroma so se v tem delu Slovenije pripovedovala in ohranila. Magistrsko delo je teoretično in na podlagi tega so izbrane ustrezne metode. V teoretičnem delu je opredeljen termin književni prostor, predstavljen potopis in krajše prozne vrste (pripovedka, pravljica, legenda). Slovenija je predstavljena z geografskega, zgodovinskega in kulturnega vidika. V osrednjem delu smo predstavili 12 statističnih regij Slovenije in dela mladinske književnosti, v katerih se odslikavajo. Vsaka regija je predstavljena z dvema deloma, ki sta predstavljeni v obliki krajše obnove, če je pa delo zbirka, so pa predstavljene štiri obnove. Predstavitev je obogatena s primeri podobnih zgodb iz drugih del, saj smo predstavili dela, ki se povezujejo po temi, motivu ali književnem liku. Ugotovili smo, da imamo med obravnavanimi deli zelo malo potopisnih del o Sloveniji, prevladujejo pa pripovedke, predvsem bajčne in razlagalne. Pogosto je prisotno mitološko bitje povodni mož z različnimi poimenovanji in vile. Določene regije so literarno zelo bogate, kot je na primer Gorenjska, določene pa so literarno zelo šibke. Pomembno je, da se dela, kot so pripovedi, ohranjajo in prenašajo iz roda v rod.
Ključne besede: bajeslovna bitja, legenda, potopis, pravljica, pripovedka, regije, Slovenija
Objavljeno: 02.03.2021; Ogledov: 407; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

3.
Tema gibalne oviranosti v slikanicah
Eneja Ivanjšič, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela z naslovom Tema gibalne oviranosti v slikanicah je seznanjanje predšolskih otrok s temo gibalne oviranosti preko sedmih izbranih slikanic različnih avtorjev. V teoretičnem delu je predstavljena teorija slikanic, temeljna izhodišča za določanje kakovosti slikanice, značilnosti otrok s posebnimi potrebami, natančneje gibalno oviranih. Navedenih je nekaj dejstev o temi gibalne oviranosti v slikanicah. V osrednjem delu je predstavljena multimodalna analiza izbranih slikanic. Obravnavane so bile posamično. V sklepu so podane ovrednotene hipoteze in predstavljena možna izhodišča za nadaljnje preučevanje teme. Pri pisanju diplomskega dela je uporabljenih več metod, in sicer deskriptivna metoda pri teoretičnih izhodiščih slikanice in značilnostih gibalno oviranih otrok, metoda klasifikacije pri izbranih slikanicah s temo gibalne oviranosti otrok, metoda analize in sinteze pri multimodalni analizi slikanic ter metoda generalizacije in specializacije v sklepnem delu pri povezovanju teoretičnih izhodišč slikanice in značilnosti gibalno oviranih otrok z analizo slikanic na temo gibalne oviranosti. Za preučevanje so uporabljeni primarni in sekundarni viri. Primarni viri so slikanice, sekundarni pa knjige, članki in diplomska dela na obravnavano temo. S pomočjo slikanic je predstavljenih več kategorij gibalne oviranosti, pripomočki, ki jih književni junaki uporabljajo, in načini pomoči, ki jih književnim junakom nudi okolica, v kateri živijo in gojijo medsebojne odnose.
Ključne besede: gibalna oviranost, slikanica, multimodalna analiza
Objavljeno: 20.11.2020; Ogledov: 154; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (919,24 KB)

4.
Analiza izbranih leposlovnih slikanic Lile Prap
Katja Pašič, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil analizirati osem izbranih leposlovnih slikanic Lile Prap, ki so primerne za predšolske otroke. Te so: Male živali (1999), Zakaj? (2002), Živalska abeceda (2002), Živalske uspavanke (2005), Moj očka (2007), Kam gredo sanje (2008), Kraca (2015) in Radi štejemo (2017). Avtorica slikanic,Lila Prap, je pomembna slovenska ustvarjalka. Je pesnica, pisateljica in ilustratorka. Za svoja dela je prejela številne domače in tuje nagrade. Slikanice, analizirane v diplomski nalogi, spadajo med avtorske slikanice. Za te je značilno, da besedilo in ilustracija nastajata istočasno. V diplomski nalogi je bila uporabljena metoda celostne analize slikanic: analiza jezikovnega in vizualnega koda sporočanja ter interakcija med njima. Izpostavljen je bil vsebinsko-oblikovni odnos med obema kodoma sporočanja. Slikanica je otrokova prva knjiga in v otrokovo življenje prinese veliko bogastvo. Skozi slikanico se otrok uči, raziskuje, opazuje, zaznava okolje, doživlja realnost, vzpostavlja odnos do oseb in predmetov. Vsaka slikanica ima tri temeljne sestavine: besedilo, ilustracijo in vsebinsko-oblikovni odnos. Ilustracija dopolnjuje besedilo in obratno. Otroci se s slikanico srečujejo že v zelo zgodnjem predšolskem obdobju, zato je pomembno, da je ta kakovostna. Na osnovi analiziranih slikanic je bilo ugotovljeno naslednje. V slikanicah avtorica komunicira z likovnim in jezikovnim kodom. Pri vseh slikanicah je bilo moč ugotoviti, da sta si besedilo in ilustracija v enakovrednem položaju. Besedilo dopolnjuje ilustracije in obratno. V slikanicah prevladujejo liki živali, avtorica pa tako v besedilu kot ilustracijah prikaže njihove značilnosti iz živalskega sveta. Pogosto je vsaka žival glavni lik ene ali dveh strani, ki predstavljata celoto. Slikanice imajo veliko skupnih lastnosti, kot so: besedilo in ilustracija sta enakovredni, v slikanicah prevladujejo živalski liki, so avtorsko delo, namenjene so otrokom, spadajo pod literarno-informativne slikanice, tehnika ilustriranja je povsod enaka, v ilustracijah in besedilu zasledimo hudomušnost ...
Ključne besede: Lila Prap, slikanica, ilustracija, avtorska slikanica, analiza slikanice
Objavljeno: 20.11.2020; Ogledov: 207; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (589,61 KB)

5.
Gradniki bralne pismenosti
2020

Opis: Znanstvena monografija o gradnikih bralne pismenosti vsebuje 11 poglavij, v katerih je poglobljeno zajeto izhodišče posameznega gradnika. Razvijanje gradnikov je sistematično, saj so namenjeni vsem stopnjam izobraževanja od vrtca do konca srednješolskega obdobja, hkrati pa je njihov temeljni namen, da se pozornost za razvoj bralne pismenosti usmerja na vsa področja dejavnosti v vrtcu in na vse predmete v osnovni in srednji šoli. Posamezni gradnik se razvija kod del celote, vsi gradniki so povezani s cilji vseh predmetov/področij, razvijajo se procesno. Pomembno je, da se gradniki razvijajo integrirano in v skladu z zmožnostjo otrok, učencev in dijakov glede na njihov razvoj, predznanje, potrebe in posebnosti. Izhodišča se navezujejo na vseh devet gradnikov bralne pismenosti: govor, motiviranost za branje, razumevanje koncepta bralnega gradiva, glasovno zavedanje, besedišče, tekoče branje, razumevanje besedil, odziv na prebrano, kritično branje.
Ključne besede: gradniki bralne pismenosti, pismenost, slovenski jezik, metode, medpredmetno povezovanje
Objavljeno: 10.11.2020; Ogledov: 196; Prenosov: 78
URL Povezava na datoteko

6.
Motiv družine v izbrani sodobni slovenski realistični prozi za bralce na razredni stopnji
Glorija Gačnik, 2020, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrske naloge je definiran pojem družine ter razloženi tipi družin v Sloveniji. Tipi družin so opisani in razčlenjeni na dvostarševsko, enoroditeljsko ter enostarševsko, razširjeno, adoptivno, reorganizirano, reformirano, skrbniško in istospolno družino. Že od rojstva je otroku najbližja družina, med odraščanjem pa družinski člani pomembno vplivajo na otrokovo vzgojo, razvoj in osebnost. Znotraj vsake družine so tudi pestri medsebojni odnosi, prav zato je v književnih delih za bralce na razredni stopnji motiv družine tako pogosto zastopan. Glavni del magistrske naloge tvori literarna analiza izbranih sodobnih slovenskih proznih besedil, ki so primerna za bralce na razredni stopnji. K vsakemu tipu družine je uvrščeno vsaj eno literarno delo, znotraj katerega je podrobneje analiziran tip družine ter odnosi znotraj nje. Izbrana so dela naslednjih sodobnih slovenskih avtorjev: Dese Muck, Cvetke Sokolov, Miha Mazzinija, Majde Koren, Nataše Konc Lorenzutti, Janje Vidmar, Vinka Möderndorferja, Ane Kalin, Dima Zupana, Neli Kodrič Filipič, Franja Frančiča, Matjaža Pikala, Barbare Habič in Toneta Partljiča.
Ključne besede: Družina, družinski odnosi, tipi družin, realistična proza, mladinska književnost.
Objavljeno: 28.10.2020; Ogledov: 79; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (831,99 KB)

7.
Analiza serije slikanic o petelinčku avtorice Vesne Radovanovič
Eva Klokočovnik, 2020, magistrsko delo

Opis: V prvem delu magistrske naloge so predstavljene likovne in literarne značilnosti slikanic. Opisane so tudi značilnosti otroka v predbralnem obdobju, saj so naslovniki slikanic, ki so obravnavane v magistrski nalogi, otroci ravno v tem obdobju. Opredeljene so značilnosti živalskih pravljic. V magistrskem delu je obravnavanih vseh šest slikanic o petelinčku, ki so do sedaj izšle. Analizirani so glavni in stranski liki, zgodba, pripovedovalec, književno dogajanje in čas, zgradba besedila ter snov, tema in motivi. V tabeli sta analizirana besedilo in ilustracije. Na koncu pa je še analiza naslovnice, notranje naslovnice in veznih listov, odnosa med besedilom in ilustracijami ter komentar tipične ilustracije iz posamezne slikanice. V sklepnem delu so predstavljene in utemeljene hipoteze. Pokazale so se ugotovitve, da so glavne značilnosti živalske pravljice žival kot glavni lik z nedoločeno vlogo in antropomorfnimi značilnostmi ter pojavljanje elementov, značilnih za klasične avtorske pravljice. Potrjeno je bilo, da serija slikanic spada med živalske pravljice, saj je glavni literarni lik petelinček, slikanice pa vsebujejo značilne elemente klasične pravljice.
Ključne besede: slikanica, živalska pravljica, slikanice o petelinčku
Objavljeno: 07.10.2020; Ogledov: 155; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

8.
Romska mladinska književnost na Slovenskem
Mateja Hadler, doktorsko delo/naloga

Opis: Nedvomno se zgodovina, karakteristika jezika in narava ljudstva zrcalijo tudi v književnosti. Enako je pri Romih, narodu brez domovine, katerih zgodba je pogosto zakrita z nerazumevanjem, predsodki in stereotipi. Zato smo najpogostejše predsodke in stereotipe o Romih navedli tudi v posebnem poglavju. Po splošni osvetlitvi problematike o izvoru Romov, razvoju njihovega jezika, romske književnosti in romskih otrocih v slovenskem šolskem sistemu se doktorska disertacija ukvarja s folklorno in avtorsko romsko mladinsko književnostjo, mladinsko književnostjo namenjeno romskim otrokom in mladinsko književnostjo v slovenskem jeziku z romsko tematiko. Glavni poudarek smo dali na razčlembo zbranih in na tri skupine razdeljenih knjiženih del ter obravnavi motivov, glavnih junakov, slogovnih značilnostih in drugih skupnih elementov. Ti se pokažejo kot zares značilni in odsevajo bogato kulturo romskega naroda. Doktorska disertacija z naslovom Romska mladinska književnost na Slovenskem ponuja torej sistematičen pregled že izdane avtorske romske mladinske literature, literature namenjene romskim otrokom in mladinske književnosti v slovenskem jeziku z romsko tematiko. Zbrana in analizirana literatura je bila tudi temeljni inštrument zbiranja podatkov. Zbrane podatke iz ciljno izbranih književnih del smo s pomočjo splošnih teoretičnih metod uporabili in tako dobili odgovore na naša raziskovalna vprašanja. Odgovori so potrdili naše domneve, da lahko literatura, z določeno tematiko, v sebi nosi zgodovinska dejstva, a tudi kritičen/nekritičen, sprejemajoč/nesprejemajoč odnos do glavnih ali stranskih književnih junakov. V našem primeru verjamemo, da se skozi književnost lahko omili nesprejemanje in etiketiranje romske skupnosti v okolju, ki ima res pogosto negativno konotacijo. To se je pokazalo tudi v študiji primera, ki je spontano nastala ob zbiranju podatkov. Študija primera je dodana v doktorsko disertacijo, saj je dala odličen vpogled v to, da je razvijanje strpnosti skozi literaturo mogoče, če je le učitelj dovolj občutljiv za izbrano temo. Zanimivo in vzpodbudno dejstvo pa je tudi, da se število romske mladinske literature in literature namenjene romskim otrokom iz leta v leto povečuje. Predvidevamo, da bo ta trend ostal in da bodo izdaje vsebinsko in vizualno vedno bolj kakovostne. Ključnega pomena je torej, da se z vso skrbnostjo in tehtnim premislekom ukvarjamo z večkulturno književnostjo, če želimo preseči stereotipe in predsodke o Romih.
Ključne besede: Romi, Cigani, romska književnost, romska mladinska književnost
Objavljeno: 06.08.2020; Ogledov: 273; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (5,95 MB)

9.
Otroška proza Andreja Rozmana Roze
Klavdija Vogrin, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so analizirana otroška prozna dela sodobnega ustvarjalca Andreja Rozmana Roze. Andrej Rozman Roza je pisatelj, pesnik, dramatik in igralec. Je vsestranski sodobni ustvarjalec, ki s svojim humorjem in stilom pisanja navdušuje otroke, mladino in odrasle. Njegova dela so kakovostna in izvirna, zato je dobitnik mnogih nagrad. V začetnem delu magistrskega dela je predstavljen Andrej Rozman Roza in njegova biografija. V jedrnem delu magistrskega dela so analizirana vsa prozna dela Andreja Rozmana Roze po metodi analiziranja iz dela Poetika slikanice (2013) Dragice Haramije in Janje Batič. Razdeljena so v dve skupini glede na oblikovne značilnosti: slikanice: Krava, ki jo je pasel Mihec (1999), Balon velikan (2001), Najbolj dolgočasna knjiga na svetu (2001) in O začaranem žabcu (2019), in ilustrirane knjige: Skrivnost špurkov (1997), Kako je Oskar postal detektiv (2007), Gospod Filodendron (2011), Gospod Filodendron in Marsovci (2011), Gospod Filodendron in nogomet (2012), Čofli (2012) in Predpravljice in popovedke (2015). Dela so razdeljena še na podskupine glede na književno vrsto. Analizirano je vsako delo posebej, v zaključku so skupne točke in ugotovitve povezane v smiseln zaključek.
Ključne besede: Andrej Rozman Roza, otroška proza, slikanica, ilustrirana knjiga, pravljica, kratka fantastična zgodba, fantastična pripoved, realistična kratka zgodba, humor, strip.
Objavljeno: 30.07.2020; Ogledov: 238; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (744,98 KB)

10.
SERIJA TRIO GOLAZNIKUS ANDREJA E. SKUBICA
Veronika Pirman, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi so podrobno predstavljene štiri ilustrirane knjige iz knjižne serije Trio Golaznikus. Prva knjiga z naslovom Ne bi smel odpreti tistih vrat (2018), druga knjiga z naslovom Babi nima več telefona (2018), tretja knjiga z naslovom Golazni iz omare (2019) ter četrta knjiga z naslovom Težave z angelčki (2019). Avtor serije je pisatelj in prevajalec Andrej E. Skubic, ilustratorka pa Tanja Komadina. Knjige iz serije so namenjene bralcem začetnikom oziroma mladim bralcem na razredni stopnji. Glavni literarni liki serije so otroci: Liam, Lija in Tomaž, ki sestavljajo trio Golaznikus. Zgodbe v seriji sledijo njihovemu vsakdanjiku, ki je poln dogodivščin in pripetljajev. V empiričnem delu magistrske naloge so podrobno predstavljene štiri ilustrirane knjige iz omenjene serije. Vsaka knjiga je podrobno predstavljena tako z vidika besedila kot tudi z vidika ilustracij. Knjige so med sabo tudi primerjane. V teoretičnem delu magistrske naloge je opisana povest, v katero uvrščamo obravnavano serijo. V teoretičnih izhodiščih so predstavljene tudi realistična avanturistična mladinska proza, slovenska realistična avanturistična mladinska proza ter njen podtip vsakdanje dogodivščine. V magistrski nalogi je navedenih nekaj dejstev o ilustrirani knjigi, predstavljeni pa so tudi kriteriji za knjige, ki so namenjene bralcem začetnikom. V okviru splošne analize knjižne serije Trio Golaznikus lahko ugotovimo, da je tema knjižne serije primerna za mlade bralce na razredni stopnji. Serija namreč ne vsebuje prezahtevne ali nerazumljive tematike, prav tako pa se osredotoča na probleme, s katerimi se soočajo otroci, ki so stari približno osem oziroma devet let. V okviru analize literarnih likov lahko ugotovimo, da se je avtor serije svojim ciljnim bralcem približal tudi z izbiro značajskih lastnosti literarnih likov. Pisatelj Skubic je v serijo vključil teme, ki so aktualne tudi v realnosti. Povzamemo lahko, da književna serija ponuja bralcem vpogled v sodobno družbo, prinaša pa jim tudi veliko pomembnih sporočil in spoznanj.
Ključne besede: Andrej E. Skubic, knjižna serija, Trio Golaznikus, povest, bralci začetniki
Objavljeno: 28.07.2020; Ogledov: 231; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (933,58 KB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici