1. Motiv medvrstniškega nasilja v izbrani realistični prozi za bralce na razredni stopnji : magistrsko deloMateja Kocbek, 2025, master's thesis Abstract: V magistrskem delu so analizirana literarna dela, ki obravnavajo tematiko medvrstniškega nasilja: kako je nasilje med vrstniki predstavljeno, kakšne odnose do nasilja izražajo književni liki in katere vrednote zagovarjajo obravnavana dela. V teoretičnem delu je opredeljen pojem medvrstniškega nasilja in z njim povezani pojmi kot so fizično, verbalno, psihično in spletno nasilje. Posebej so obravnavane različne vloge v nasilnih situacijah, vključno z vlogami žrtev, nasilnežev in opazovalcev. Analiziran je tudi vpliv socializacije na oblikovanje vedenjskih vzorcev, ki vodijo v nasilje. V nadaljevanju je analizirana realistična mladinska proza, ki je primerna za otroke na razredni stopnji poučevanja, pri čemer je osrednja tema medvrstniško nasilje. Ugotovitve raziskave so pokazale, da obravnavana dela pogosto spodbujajo strpnost, razumevanje in prijateljstvo ter mlade bralce spodbujajo k nenasilnemu reševanju konfliktov in razvoju empatije. Keywords: mladinska književnost, realistična proza, medvrstniško nasilje, strpnost Published in DKUM: 25.04.2025; Views: 0; Downloads: 3
Full text (1,89 MB) |
2. Multimodalni preplet v lutkovni predstavi Čriček in mravljaAlja Krevel, Dragica Haramija, Elena Volpi, 2025, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Basen o murnu in mravlji je pripisana Ezopu, že davno pa je
postala svetovna kulturna dediščina, ki jo poznamo v različnih
književnih vrstah (poezija, kratka proza, dramatika) in v
najrazličnejših medijskih predelavah. Lutkovni medij združuje
različne kode sporočanja: jezikovni (dialogi), zvočni (glasba kot
motiv, glasba kot podlaga), vizualni in gestualni (dramske osebe),
prostorski (osebe, video). V prispevku predstavljamo
mikroanalizo izbrane lutkovne predstave glede na kode sporočanja
in makroanalizo oz. sumativni pomen vseh kodov sporočanja,
njihovo prepletenost in sporočilnost. Lutkovna predstava Čriček in
mravlja vsebuje dva načina povezanosti izhodiščnega besedila in
predstave: priredbo (izhodišče je Ezopova basen); povzemanje oz.
izposojanje, z dodajanjem dramskega lika (drevo) in s spremembo
koncepta razumevanja umetnosti kot dela in ne kot nekoristnega
početja. Didaktična izhodišča temeljijo na osmi ključni
kompetenci vseživljenjskega učenja, to je kulturna zavest in
izražanje. Keywords: multimodalnost, Ezop, Vivaldi Published in DKUM: 14.03.2025; Views: 0; Downloads: 6
Full text (714,04 KB) This document has many files! More... |
3. Izdelava izvirne slikanice za predšolske otroke : magistrsko deloLaura Pukel, 2024, master's thesis Abstract: Izdelava izvirne slikanice za predšolske otroke je naslov magistrskega dela, ki vsebuje teoretična izhodišča na podlagi raziskovanja različnih strokovnjakov iz literarnega področja in likovne umetnosti. Izmed književne literature za otroke so podrobneje opredeljeni definicija slikanice in elementi, ki jih vsebuje. Prav tako je opisana slikanica s poudarkom na kakovostni ilustraciji.
V praktičnem delu, ki je narejen na podlagi sinteze teoretičnih spoznanj, je prikazan postopek izdelave izvirne slikanice za predšolske otroke. Besedilo z naslovom Rojstnodnevna želja je napisala Rebeka Govedič, ilustrirala Laura Pukel. Govedič je diplomirala na smeri predšolska vzgoja PEF UM z diplomskim delom Razvijanje bralne pismenosti predšolskih otrok na podlagi izvirne slikanice. Pri vizualni podobi slikanice, ki je avtorsko delo, je bilo treba upoštevati elemente parabesedila (naslovnica, notranja naslovnica, vezni listi) in knjižnega vložka. Vsebinski del ilustracij predstavlja potek dogodkov, ki so opisani v zgodbi, prav tako so ilustracije analizirane na podlagi vsebinske upodobitve ob upoštevanih likovno-teoretičnih zakonitosti ter razumevanju interakcije med besedilom in ilustracijami. Keywords: slikanica, besedilo, multimodalnost, kakovostna ilustracija, slikanica za predšolske otroke Published in DKUM: 17.01.2025; Views: 0; Downloads: 26
Full text (3,80 MB) |
4. Preučevanje otroške in mladinske književnosti2025 Abstract: Monografija predstavlja tri zaokrožene entitete, ki so dokaj samostojne in hkrati soodvisne: (1) terminološka vprašanja, povezana z otroško in mladinsko književnostjo: tematologija, književne vrste in oblike bralnih gradiv, kanonizacija, medbesedilnost; (2) vrednotenje otroške in mladinske književnosti, temeljni kriteriji; (3) teorije bralnega razvoja in branja: starost naslovnikov oz. razvitost sposobnosti bralne pismenosti mladega bralca ali bralke; kriterija dolžine besedila in števila različnih besed v besedilu (povezava z gradniki bralne pismenosti). V zadnjih nekaj letih se kažejo bistvene spremembe pri nastajanju, oblikovanju, izdajanju in vrednotenju literarnih del, ki sodijo v otroško in mladinsko književnost. Bralni razvoj otrok, učencev in dijakov preučujejo različne stroke, zato je smiselno, da bi strokovna javnost sodelovala pri oblikovanju kakovostnih bralnih priporočil (za branje na formalni, neformalni in informalni ravni), pri čemer je nujno upoštevanje literarnozgodovinskih, literarnoteoretičnih in literarnorecepcijskih načel. Keywords: otroška književnost, mladinska književnost, književne vrste in žanri, multimodalnost, jezik, različni mediji Published in DKUM: 15.01.2025; Views: 0; Downloads: 50
Full text (9,69 MB) This document has many files! More... |
5. Multimodalna analiza izbranih slikanic Bine Štampe Žmavc : magistrsko deloPia Žula, 2024, master's thesis Abstract: V pričujočem magistrskem delu je slikanica predstavljena kot knjiga posebne oblike, literarno-likovna umetnina. Pri tem je največ pozornosti namenjene odnosu med besedilom in ilustracijami, ki je stičišče dveh umetnosti svojih značilnosti in zakonitosti. Osrednji namen magistrskega dela je bil poskusiti celostno multimodalno analizirati izbrane slikanice, pri čemer sta izpostavljena tako literarni kot likovni vidik. S tovrstno raziskavo je bilo analizirano, kako se besedila Bine Štampe Žmavc pri oblikovanju celovitega umetniškega dela prepletajo z ustvarjanjem raznolikih ilustratorjev in kako literarno-likovna interakcija na podlagi sodelovanja z različnimi likovnimi umetniki spreminja svojo vsebinsko-oblikovno podobo. Osrednji sklop magistrskega dela tako predstavlja multimodalna analiza devetih izbranih slikanic Bine Štampe Žmavc z epskimi besedili. Raziskovanje je bilo usmerjeno predvsem na analizo odnosa med besedilom in ilustracijami, za kar je bil uporabljen skupek tako literarnih kot tudi umetnostnozgodovinskih metod. Iz ugotovitev sledi, da se v vseh izbranih slikanicah vzpostavlja za to obliko knjige značilna interakcija med besedo in podobo, pri tem pa med slikanicami obstajajo razlike, zlasti na oblikovni ravni tega odnosa. Vse slikanice izkazujejo značilnosti kakovostnih literarno-likovnih umetnin. Keywords: Bina Štampe Žmavc, slikanica, odnos med besedilom in ilustracijami, multimodalna analiza, literatura, likovna umetnost Published in DKUM: 10.01.2025; Views: 0; Downloads: 47
Full text (3,45 MB) |
6. Slovenska mladinska realistična kratka pripovedna proza po letu 1950Dragica Haramija, 2006, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Slovenska mladinska realistična kratka proza, kamor uvrščamo črtice in kratke zgodbe, se po letu 1950 kaže v treh izrazitih žanrih: spominska proza, doživljajska proza in detektivska proza. Vsem tovrstnim delom so skupne formalne značilnosti (npr. dolžina, fragmentarnost, precej natančna karakterizacija glavnega literarnega lika), razlikujejo pa se predvsem po upovedanih temah in motivih. Pomemben razlikovalni element je tudi pripovedovalčeva drža, le-ta je posebej opazna pri opisovanju književnega prostora in časa v posameznih zgodbah. Realistična (resničnostna) zgodba ima verjetnostno motivacijo, zato je v izbranih besedilih poudarjena možnost resničnega doživljaja. Keywords: slovenska književnost, mladinska književnost, kratka proza, realistična pripoved, žanri, spominska kratka proza, doživljajska kratka proza, detektivska kratka proza Published in DKUM: 10.10.2024; Views: 0; Downloads: 9
Link to full text |
7. Nekateri mehanizmi razvijanja bralne pismenosti na področju vzgoje in izobraževanjaDragica Haramija, Milena Ivanuš-Grmek, 2024, original scientific article Abstract: V prispevku osvetljujemo problematiko razvijanja bralne pismenosti v povezavi s posodabljanjem ku-rikuluma za vrtce in učnih načrtov po celotni vertikali vzgoje in izobraževanja. Opozarjamo na vlogo vseh strokovnih delavcev v vrtcu in šoli pri razvijanju bralne pismenosti. Poudarjamo, da na bralno pismenost vplivajo dobro opravljeno opismenjevanje, kvalitetna učna gradiva, motivacija učencev za branje ter ustrezne strategije dela z učenci. Keywords: bralna motivacija, gradniki bralne pismenosti, opismenjevanje, vrtec, šola Published in DKUM: 07.10.2024; Views: 0; Downloads: 23
Full text (1,20 MB) This document has many files! More... |
8. Promoting sustainable development while building upon components of reading literacyBarbara Bednjički Rošer, Dragica Haramija, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: The paper sheds light on the evaluation of books for pre-school children and the theory of reading children’s literature while bearing in mind the various components of reading literacy. Like reading literacy, education on sustainability is also a life-long process, and for understanding the concept of sustainability and the role of the individual in its implementation, which begins to form in the pre-school period, we chose the work by Adèle Tariel and Julie de Terssac 1000 Cows (French original: 1000 vaches), which indicates that illustrations affect the comprehension of the story and (at least partially) change or present more clearly the key morphological characteristics of the text. We conducted a case study in which we included part-time students from the third year of Early Childhood Education Studies (n = 13). An analysis of the content of responses was carried out. These demonstrate a broad semantic field of understanding literary-artistic reading and represent an example of interdisciplinary integration that can significantly contribute to the development of components of reading literacy as well as a sustainable future. Keywords: picture books, preschool age, sustainable development, multimodality, reading literacy, components of reading literacy Published in DKUM: 04.10.2024; Views: 0; Downloads: 10
Full text (847,91 KB) This document has many files! More... |
9. Branje in razumevanje mladinskih leposlovnih besedil pri učencih z govorno-jezikovnimi motnjami ter prirejanje besedil v laže berljive oblike : doktorska disertacijaNika Vizjak Puškar, 2024, doctoral dissertation Abstract: Doktorska disertacija obravnava večplastno in interdisciplinarno tematiko, skozi katero se prepletajo štiri med seboj povezana področja, in sicer otroška in mladinska književnost, bralna pismenost, literarne priredbe ter govorno-jezikovne motnje (GJM).
Disertacija je razdeljena na tri dele. Prvi del predstavlja uvod z analizo obravnavanega problema. Drugi del predstavljajo teoretična izhodišča, v katerih so opredeljena in opisana posamezna tematska področja. Najprej je predstavljena teorija otroške in mladinske književnosti. Analizirani sta mladinski literarni besedili, ki sta bili izbrani za raziskavo, to sta umetna pripovedka Frana Levstika Martin Krpan z Vrha in mladinska povest Primoža Suhodolčana Košarkar naj bo. Nato so predstavljeni pogledi na bralno pismenost in njene gradnike, pri čemer je največji poudarek na branju literarnih besedil pri učencih z GJM. Temu sledijo pogledi na teorijo literarnih priredb s poudarkom na priredbah, namenjenih osebam s posebnimi potrebami, pri čemer sta natančneje opisani prirejanje besedil v lahko branje in prirejanje v preprosti jezik. Nazadnje so predstavljene govorno-jezikovne motnje, značilnosti posameznikov s temi motnjami, njihov vzgojno-izobraževalni proces ter težave, ki se pri učencih s temi motnjami pojavljajo na področju branja.
Tretji del disertacije predstavlja empirični del, v katerem je opisana kvalitativna študija primera, v katero je bilo vključenih petdeset učencev tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja, ki se šolajo v prilagojenem izobraževalnem programu devetletne osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za otroke z govorno-jezikovnimi motnjami. S študijo primera sta bili preverjani branje in razumevanje dveh mladinskih literarnih besedil pri obravnavani populaciji učencev. Za izvedbo raziskave sta bili izbrani besedili, ki sta za mlade bralce vsebinsko zanimivi, a sta zaradi jezikovnih in slogovnih posebnosti za učence z GJM zelo težko berljivi. Obe besedili sta bili v namen raziskave v celoti prirejeni v lahko branje. Odlomek iz vsakega od besedil pa je bil prirejen tudi v preprosti jezik.
Rezultati raziskave in njihova interpretacija so predstavljeni za vsako obravnavano literarno besedilo posebej. Najprej so opisani postopki prirejanja besedil. Temu sledi opis obravnave obeh besedil v petih fazah, skozi katere so ju učenci brali v različnih oblikah. Po vsaki fazi je bilo izvedeno preverjanje razumevanja z intervjuji oziroma z vprašalniki. V prvi fazi obravnave so učenci prebrali začetna odlomka izvirnih besedil, v drugi fazi so brali vsebinsko enaka odlomka v lahkem branju, v tretji fazi so učenci prebrali celotni besedili v lahkem branju, v četrti fazi so brali odlomka v preprostem jeziku, v zadnji, peti fazi pa so učenci ponovno brali odlomek iz izvirnega besedila, ki pa ni bil enak odlomkom, ki so jih brali v preteklih fazah. Rezultati raziskave so potrdili zastavljene teze, da lahko s prirejenimi literarnimi besedili učencem z govorno-jezikovnimi motnjami omogočimo in/ali olajšamo doseganje učnih ciljev književnega pouka. Prav tako lahko z različnimi stopnjami priredb učence z govorno-jezikovnimi motnjami postopoma pripravimo na branje zahtevnejših izvirnih literarnih besedil. S priredbami mladinskih literarnih besedil v laže berljive oblike učencem z govorno-jezikovnimi motnjami omogočimo literarnoestetsko doživljanje njihovi starosti oziroma razvojni stopnji primernih besedil, za kar so sicer pogosto prikrajšani. Z vprašalnikom bralne motivacije (po Pečjak 2006) je bila testirana tudi bralna motivacija sodelujočih učencev pred začetkom in ob koncu raziskave. Rezultati tega dela raziskave so potrdili tezo, da se lahko ob ustreznih postopnih pristopih k branju literarnih besedil poveča bralna motivacija učencev z govorno-jezikovnimi motnjami. Keywords: otroška in mladinska književnost, govorno-jezikovne motnje, lahko branje, preprosti jezik, priredbe literarnih del, bralna pismenost Published in DKUM: 12.08.2024; Views: 82; Downloads: 92
Full text (5,88 MB) |
10. Razvijanje bralne pismenosti predšolskih otrok na podlagi izvirne slikanice : diplomsko deloRebeka Govedič, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je predstavljena slikanica kot posebna oblika knjige. Njena posebnost se izraža skozi prepletanje dveh kodov sporočanja in njunega vsebinsko-oblikovnega odnosa. Tako dobi bralec del informacij o zgodbi skozi besedilo in del iz ilustracij. Glede na to, v kolikšni meri bralec pridobi informacije iz besedila in v kolikšni iz ilustracij, ločimo tri kategorije, in sicer simetrično, komplementarno in stopnjevano interakcijo.
Predstavljena je tudi avtorska zgodba o dečku Maksu, ki mu nesreča en dan pred njegovim rojstnim dnem prekriža načrte. Zaradi poškodbe ni mogel praznovati s prijatelji tako, kot si je zamislil. Kljub vsem zapletom pa je na koncu ugotovil, kaj v življenju resnično šteje.
V praktičnem delu je predstavljena in analizirana izvedba dejavnosti v vrtcu, in sicer v dveh skupinah različno starih otrok. Otroci so po branju odgovarjali na vprašanja, pri njihovih odgovorih pa so bile med skupinama opazne določene razlike. Keywords: bralna pismenost, slikanica, avtorska zgodba Published in DKUM: 12.06.2024; Views: 127; Downloads: 50
Full text (2,17 MB) |