Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V prispevku obravnavamo gibanje in značilnosti kriminalitete v Mestni občini Maribor. Izhajajoč iz podatkov o kriminaliteti in prebivalstvu so bili določeni trendi kriminalitete v Mestni občini Maribor in na nacionalni ravni v obdobju 2000–2024. Analizirani so bili število kaznivih dejanj, stopnje kriminalitete in indeksi kriminalitete. V povprečju je obseg kriminalitete v Mestni občini Maribor predstavljal 7,6 % vseh kaznivih dejanj v Republiki Sloveniji. Primerjava trendov kriminalitete v Mestni občini Maribor in Sloveniji je pokazala razlike v gibanju kriminalitete v obdobju 2000–2024. Analiza posameznih skupin kaznivih dejanj je pokazala, da je v Mestni občini Maribor, v primerjavi z nacionalno ravnjo, obseg premoženjske, nasilne in spolne kriminalitete kot tudi kriminalitete, povezane s prepovedanimi drogami, večji. Ugotovitve so izpostavile vlogo dejavnikov lokalnega okolja na značilnosti kriminalitete.
Ključne besede: kriminaliteta, stopnja kriminalitete, trend, Maribor, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 04.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Povezava na datoteko

Opis: Varnost študentov predstavlja predpogoj za uspešno izvajanje študijskega procesa na fakultetah. V prispevku predstavljamo rezultate pilotne študije o občutkih varnosti in zaznavah problemov pri študentih Univerze v Mariboru. Rezultati spletnega anketiranja, ki je potekalo v juliju in avgustu 2025, so pokazali, da je bil le manjši delež anketirancev žrtev kaznivih dejanj. Hkrati so študenti izpostavili, da so odnosi z drugimi študenti in profesorji dobri. Študenti zaznavajo več varnostnih problemov v kraju, kjer študirajo, in študentskih domovih, kot pa na samih fakultetah. Kot najpogostejšo obliko varnostnega problema na vseh omenjenih lokacijah so navedli prisotnost drog. Študenti so ocenili, da bi bile posledice viktimizacije s kriminaliteto za njih resne, predvsem pri kaznivih dejanjih z elementi spolnega in/ali fizičnega nasilja.
Ključne besede: varnost, kriminaliteta, študenti, fakultete, Univerza v Mariboru
Objavljeno v DKUM: 28.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (301,28 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Zaključno delo se osredotoča na (pre)zasedenost slovenskih zaporov. V prvem delu so predstavljena različna pojmovanja kapacitet zaporov in njihove zasedenosti ter dejavniki, ki vplivajo na prezasedenost zaporov. V drugem delu zaključnega dela se osredotočamo na stanje v slovenskem zaporskem sistemu. Opisan je razvoj slovenskega zaporskega sistema z vidika povečevanja prostorskih kapacitet v obdobju 2000–2024. Hkrati smo analizirali statistične podatke o zasedenosti slovenskih zaporov v istem obdobju. Posamezni slovenski zapori so prezasedeni že dvajset let, v zadnjih treh letih pa je prezasedenost izrazito narasla in je prisotna v skoraj vseh slovenskih zaporih. Razlogi za prezasedenost so številni in kompleksni, se medsebojno navezujejo, hkrati pa tudi ločeno spreminjajo v različnih časovnih obdobjih. Kljub temu pa je mogoče strniti, da je glavni dejavnik za prezasedenost predvsem zaostrovanje kaznovalne politike države, čezmerna uporaba in trajanje pripora ter omejena uporaba možnih zakonodajnih alternativ priporu in zaporni kazni, povratništvo, dolgotrajni kazenski postopki ter ne nazadnje tudi pomanjkanje prostorskih kapacitet. V zaključku so predstavljene možne rešitve, ki bi dolgoročno lahko pripomogle k reševanju prostorske problematike v slovenskem zaporskem sistemu.
Ključne besede: kaznovalna politika, prezasedenost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (683,85 KB)

Opis: Povratništvo predstavlja pomemben izziv za kazenskopravne sisteme po vsem svetu. V zaključnem delu smo preučili razlike v povratništvu in pristopih k obvladovanju povratništva v izbranih evropskih državah, ki vključujejo Norveško, Nizozemsko, Španijo, Srbijo, Francijo, Irsko, Veliko Britanijo, Rusijo, Albanijo in Slovenijo. V prvem delu zaključnega dela smo se osredotočili na različne opredelitve povratništva, ki je v večini opredeljeno kot ponovitev kaznivega dejanja po izreku kazni ter o različnih dejavnikih, ki vplivajo na povratništvo, vključno z različnimi pristopi k zmanjšanju povratništva, kot so programi rehabilitacije in reintegracije. Izvedli smo pregled obstoječih študij v izbranih državah. V drugem delu zaključnega dela smo izvedli primerjalno analizo povratništva med izbranimi evropskimi državami, kar nam je omogočilo primerjavo med državami in identifikacijo podobnosti in razlik v merjenju ter obsegu povratništva obsojencev. Ugotovili smo, da ima Norveška najnižji delež povratnikov v Evropi, ki je precej nižji kot v drugih omenjenih državah, kar pripisujemo njihovim naprednim strategijam rehabilitacije. Nasprotno imata Rusija in Albanija najvišje deleže povratnikov med obravnavanimi evropskimi državami, kar je rezultat zastarelih metod in pomanjkanja reform v njihovih sistemih. Ugotovili smo, da na zmanjševanje povratništva vplivajo programi rehabilitacije, ki vključujejo dostop obsojencev do izobraževanja, poklicnega usposabljanja in ustrezno podporo po izpustu iz zapora. Nenehna evalvacija in prilagoditev rehabilitacijskih sistemov sta ključni za obvladovanje kompleksnosti povratništva ter izboljšanje učinkovitosti kazenskih pravosodnih sistemov po vsej Evropi.
Ključne besede: povratništvo, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,05 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava probacijo kot alternativo zaporni kazni in primerja razvoj, organizacijo in zakonodajno ureditev probacijskih sistemov v Italiji in Sloveniji. Cilj zaključnega dela je bil prepoznati ključne razlike in podobnosti obeh sistemov ter izpostaviti vpliv zgodovinskega razvoja na njuno delovanje. V prvem delu so predstavljeni konceptualni okviri probacije kot bolj humane oblike kaznovanja, katere bistvo je ponovna vključitev storilcev kaznivih dejanj v družbo. Identificiran je bil paradoks širjenja kazenskega nadzora prek alternativnih sankcij, ki kljub rehabilitacijskemu namenu pogosto reproducirajo represivne prakse. V drugem delu sta predstavljeni zakonodajni ureditvi obeh držav, zlasti ureditev italijanske »messa alla prova« in slovenskega sistema po ustanovitvi Uprave za probacijo leta 2018. Italijanski model izkazuje večjo razvejanost, zgodnejšo implementacijo in visoko stopnjo uporabe alternativnih ukrepov že v predkazenskem postopku. Slovenski sistem je še v fazi konsolidacije, vendar kaže tendenco k partnerskemu sodelovanju in individualnemu načrtovanju izvrševanja probacije. Podatkovna analiza na podlagi SPACE II poročil Sveta Evrope med letoma 1999 in 2023 potrjuje različno intenzivnost uvajanja probacije: Italija je prešla od popolne odsotnosti k enemu najbolj razvitih sistemov v Evropi, medtem ko Slovenija šele vzpostavlja primerljiv okvir. Zaključno delo poudarja pomembnost prenosa dobrih praks ter opozarja na nujnost prilagajanja probacije lokalnim, pravnim, socialnim in institucionalnim značilnostim.
Ključne besede: probacija, kaznovalna politika
Objavljeno v DKUM: 29.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 23
Celotno besedilo (655,85 KB)