1. Ženski zapori: primerjava izbranih držav (ZDA, Kanada, Japonska in Nova Zelandija) : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeMonika Lepoša, 2025, diplomsko delo Opis: Večino zaporske populacije v vseh državah predstavljajo moški, vendar se število zaprtih žensk v zadnjem obdobju viša hitreje kot pri moških. Ženske so v zaporskih sistemih obravnavane drugače, kar izhaja iz razlik v demografiji, resnosti storjenega kaznivega dejanja ter prepričanja, da so bolj dojemljive za rehabilitacijo. Kljub temu, da so pred zakonom v večini demokratičnih držav obravnavane enako kot moški, pa imajo specifične zdravstvene, higienske in psihološke potrebe, pogosto so bile žrtve zlorab ali pa trpijo zaradi odvisnosti. Posledično morajo zapori zagotavljati ustrezne terapevtske programe za zapornice. Zaključno delo se osredotoča na primerjavo ženskih zaporov v Združenih državah Amerike (ZDA), Kanadi, na Japonskem in Novi Zelandiji. Med izbranimi državami obstajajo razlike v prostorskih razmerah, samih pogojih za prestajanje kazni, kot tudi obravnavi zapornic. Vse države se soočajo s prezasedenostjo zaporov, slabimi pogoji za zapornice ter omejenim dostopom do tretmajskih programov, čeprav je rehabilitacija prepoznana kot ključen dejavnik za zmanjšanje povratništva. ZDA izstopa po neprimernih pogojih za zapornice, omejenih rehabilitacijskih možnostih in izrazitih rasnih neenakostih. Kanada večji poudarek daje na rehabilitacijo in pravice zapornic, vendar ostajajo izzivi pri obravnavi domorodnih žensk. Nova Zelandija vključuje kulturno občutljive pristope, vendar se sooča s sistemskim rasizmom, saj Maorke predstavljajo nesorazmerno visok delež zaporske populacije. Na Japonskem je poudarek na reintegraciji, a omejen dostop do oskrbe in močna socialna stigma otežujeta vrnitev zapornic v družbo. V zaključku izpostavljamo nujnost reform, ki bi ženskam v zaporih omogočile bolj humano in celostno obravnavo, izboljšanje življenjskih pogojev, dostop do zdravstvene oskrbe in tretmajskih programov s ciljem uspešne reintegracije in zmanjšanja povratništva. Ključne besede: ženski zapori, zapornice, zaporna kazen, Združene države Amerike, Kanada, Japonska, Nova Zelandija, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 19.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 49
Celotno besedilo (1,90 MB) |
2. Kaznovanje mladoletnih storilcev kaznivih dejanj v Evropi : magistrsko deloMojca Bojc, 2025, magistrsko delo Opis: Mladoletni storilci kaznivih dejanj so bili skozi zgodovino različno obravnavani. V preteklosti so bili obravnavni kot odrasli storilci kaznivih dejanj, šele v 16. in 17. stoletju pa so jih začeli obravnavati drugače kot odrasle storilce. V magistrski nalogi smo za predstavitev zgodovine in opisa kaznovanja mladoletnih storilcev v Evropi uporabili deskriptivno metodo. Opravili smo pregled tujih in domačih znanstvenih del in tako preučili kaznovanje mladoletnikov v Evropi ter nato še podrobno analizirali kaznovanje mladoletnikov v Avstriji, Sloveniji, na Madžarskem in na Hrvaškem. Z uporabo primerjalne statistične analize smo iz podatkov iz SPACE I poročil določili trende kaznovanja mladoletnih storilcev kaznivih dejanj v Evropi. Ugotovili smo, da se trend kaznovanja mladoletnikov ne zaostruje, saj se je stopnja zaprtih mladoletnih oseb povečala v treh državah, upadla pa je v 35 državah, od skupno 40 primerjanih. Ugotovili smo, da v evropskih državah za kaznovanje mladoletnikov prevladujeta pravičnostni in zaščitni model, v katera dva se različno vključujejo elementi restorativne pravičnosti (poravnava, mediacija, družinske konference), minimalne intervencije (diverzije, družbeno koristna dela) ter tudi elementi neo-poravnalnega systema. Primerjava med štirimi izbranimi državami pokaže, da je najstrožja kaznovalna politika prisotna v Avstriji, saj smo na podlagi stopenj zaprtih mladoletnikov ugotovili, da je ta v zadnjih letih najvišja v Avstriji. Povprečen delež mladoletnikov v zaporski populaciji je bil v obdobju 2000–2023 najvišji v Avstriji, nato na Hrvaškem, na Madžarskem in najmanjši v Sloveniji. Ključne besede: mladoletni prestopniki, kazniva dejanja, kazni, zapori, magistrska dela Objavljeno v DKUM: 21.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 68
Celotno besedilo (1,45 MB) |
3. 10. Nacionalna konferenca o varnosti v lokalnih skupnostih : Mirna, varna in inkluzivna družba ter varnost v lokalnih skupnostih2024, zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na domači konferenci Opis: Zbornik prispevkov predstavlja recenzirane prispevke, ki so bili predstavljeni na 10. Nacionalni konferenci o varnosti v lokalnih skupnostih v Kočevju v novembru 2024. Glavna tema konference je varnost v lokalnih skupnostih, poudarek letošnje konference pa je na mirni, varni in inkluzivni družbi. Prispevki so rezultat raziskovanja v okviru programske skupine Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru »Varnost v lokalnih skupnostih – primerjava ruralnih in urbanih okolij« in sodelovanja s praktiki iz policije in lokalnih skupnosti. Prispevki se osredotočajo na različne vidike zagotavljanja varnosti in zaznave groženj v lokalnih skupnostih, reševanje težav v multikulturnih skupnostih, značilnosti kriminalitete in preventivne ukrepe, preprečevanje mladoletniškega prestopništva, stališča do kaznovanja, kibernetsko varnost in trajnostni razvoj. Prispevki pa hkrati predstavljajo tudi primere dobrih praks. Ključne besede: varnost, inkluzivnost, lokalne skupnosti, Slovenija, konferenca Objavljeno v DKUM: 22.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 24
Celotno besedilo (7,48 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Poročanje medijev o zavodih za prestajanje kazni zapora v Sloveniji : magistrsko deloManca Rupnik, 2024, magistrsko delo Opis: Danes v sodobni družbi so mediji za mnoge glavni vir informacij o dogajanju tako na svetovni kot tudi na lokalni ravni. V želji po informiranosti medije spremljamo z branjem rumenega tiska, gledanjem televizije ali preko spleta, kateri je postal izredno pogosto uporabljeno orodje za iskanje novic. Javnost pri tem medijem zaupa, da bodo posredovane informacije resnične, verodostojne in zanesljive, vendar hkrati tudi kakovostne in transparentne. Mediji imajo tako na splošno velik vpliv in moč, kar pa terja odgovornost in skrbno ravnanje s podajanjem ter interpretacijo informacij na vseh družbenih področjih. Zaporsko okolje je zagotovo tema, o kateri mediji pogosto poročajo. Način poročanja o zaporih pa je v primerjavi z ostalimi splošno znanimi temami še toliko bolj pomemben, saj pride v stik z zapori precej majhen delež splošne javnosti, kar pomeni, da si ta ne more oblikovati mnenja in ustvariti percepcije na svoji lastni i izkušnji. V magistrski nalogi smo se osredotočili na poročanje spletnih novičarskih portalov o slovenskih zaporih. V prvem delu smo z deskriptivno in deduktivno metodo opravili sistematičen pregled domače in tuje literature s področja poročanja medijev o zaporih. V drugem delu magistrske naloge pa smo predstavili empirično študijo, v kateri smo pregledali in analizirali prispevke objavljene v zadnjih petih letih na treh spletnih portalih, in sicer na 24ur.com, rtvslo.si. in žurnal24.si. Splošen ton analiziranih prispevkov na spletnih portalih je bil izrazito bolj negativen na portalu žurnal24.si, največ pozitivnih prispevkov je zajel 24ur.com, največji delež nevtralnih novic pa je zajel portal rtvslo.si. Vsi portali so pri analizi čustvenega oz. informativnega tona izrazito pogosteje poročali na čustven način. Vsebina prispevkov se je največkrat osredotočala na sistemske težave slovenskih zaporov, v skladu s čim se je najpogosteje poročalo o pomanjkanju kadra in prostorski stiski ter kaznivih dejanjih posameznikov, predvsem zoper življenje in telo ter zoper javni red in mir. Pri tem sta 24ur.com in žurnal24.si pogosteje izpostavljala kazniva dejanja kot rtvslo.si. Ključne besede: zapori, poročanje medijev, Slovenija, magistrska dela Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1,42 MB) |
5. Merjenje strahu pred kriminaliteto v občini Ivančna Gorica : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeAnita Merlak, 2024, diplomsko delo Opis: Ljudje smo kompleksna bitja z mnogimi strahovi, bodisi resničnimi ali izmišljenimi, in eden izmed teh strahov je strah pred kriminaliteto. Namen zaključnega dela je z uporabo kvantitativnih metod raziskovanja preučiti strah pred kriminaliteto med prebivalci občine Ivančna Gorica ter identificirati dejavnike, ki se povezujejo s strahom pred kriminaliteto in občutki ogroženosti med prebivalci občine Ivančna Gorica. Diplomska naloga v prvem delu vključuje pregled literature in študij o strahu pred kriminaliteto, v drugem delu pa rezultate kvantitativne raziskave, izvedene s spletno anketo med občani občine Ivančna Gorica. Rezultati raziskave so pokazali, da je po mnenju njenih prebivalcev občina Ivančna Gorica dokaj varna občina. Na splošno imajo posamezniki pozitivno mnenje o urejenosti okolja in občutka varnosti, a hkrati so izpostavili tudi zaskrbljenost glede kriminalitete, še posebej glede števila vlomov, tatvin in vandalizma. Večina ocenjuje varnost kot povprečno, a hkrati meni, da bi občina in policija lahko izboljšala svoje delo pri omejevanju kaznivih dejanj. Statistična analiza odgovorov anketirancev je pokazala, da obstajajo določene razlike v strahu pred kriminaliteto med ženskami in moškimi ter različnimi starostnimi skupinami. Ženske so bolj zaskrbljene zaradi potencialnega vpliva kaznivih dejanj na njihovo vsakdanje življenje, medtem ko se moški počutijo bolj varni in zaznavajo več kaznivih dejanj v svojih soseskah. Starejši občani so v splošnem bolj zaskrbljeni glede kriminalitete v občini. Ključne besede: kriminaliteta, merjenje strahu, občina Ivančna Gorica, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 27.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 51
Celotno besedilo (1,62 MB) |
6. Zgodovinski razvoj zaporov v Združenih državah Amerike : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostKaja Letnar, 2024, diplomsko delo Opis: V zaključnem delu je predstavljen zgodovinski razvoj zaporov v Združenih državah Amerike. V prvem delu diplomske naloge je opisan zgodovinski razvoj zaporov, v drugem delu pa je predstavljena sodobna organizacija in usmeritev v ameriškem zaporskem sistemu. Pregled literature temelji na analizi sekundarnih virov v obliki znanstvenih in strokovnih del. Na ameriški kontinent je zamisel o zaporih in prisilnih delavnicah prišla iz Anglije. Začetki zaporov so predstavljale »korekcijske hiše«, konec 18. stoletja pa je zapor postal eden izmed oblik kaznovanja zločincev. Čez slabo stoletje se je razširila ideja, da se čista retribucija zamenja z rehabilitacijo obsojencev, ki naj bi jo dosegli med izvrševanjem kazni odvzema prostosti. Skozi zgodovino so se na ameriškem kontinentu razvijali različni sistemi kaznovanja, in sicer pensilvanski, auburnski ter progresivni sistem, ki je mešanica celičnega in skupnega prestajanja kazni. Zaradi stališča javnosti so se pojavili zasebni zapori, cilj pa ni bila več rehabilitacija obsojencev, temveč kaznovanje (onesposobitev). Ugotovljeno je bilo, da se je zaporski sistem skozi zgodovino na ameriškem ozemlju zelo spreminjal. Imeli so različne kazni, oblike zapiranja in namene kaznovanja. Imajo bogato zgodovino, skozi katero se je oblikoval unikaten sistem, ki obstaja še danes in se sooča s številnimi težavami, ki obsegajo razširjenost nasilja, prezasedenost in visok delež povratnikov. Ključne besede: zapori, razvoj, Združene države Amerike, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 26.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 36
Celotno besedilo (1,20 MB) |
7. Preobremenjenost pravosodnih policistov v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloJan Glad, 2024, diplomsko delo Opis: Urejeno delovno okolje ima ključno vlogo pri zagotavljanju zdravja in zadovoljstva zaposlenih. Delavec, ki v svojem delovnem okolju ne doživlja pretiranih pritiskov in ima ustrezne delovne pogoje, ima boljše možnosti za ohranjanje svojega psihofizičnega zdravja ter razvoj svojih delovnih sposobnosti. S tem se dviguje produktivnost in kakovost opravljenega dela, kar koristi tako posamezniku kot tudi celotni organizaciji. Hkrati pa se delavec, ki nima urejenega delovnega okolja in pogojev, lahko sooča z različnimi negativnimi posledicami, kot so povečan stres, izgorelost ter slabši delovni rezultati. V zaključnem delu smo se osredotočili na problem delovne preobremenjenosti paznikov v Sloveniji. Glavni cilj dela je bil analizirati delovno obremenitev v zaporskem okolju in ugotoviti, kakšne posledice to povzroča paznikom. Uporabljene metode zaključnega dela obsegajo pregled tako tuje kot tudi domače literature, ki se nanaša na temo izgorelosti, stresa in preobremenjenosti z delom ter na delo v zaporskem okolju. Poleg tega smo izvedli tudi kvalitativno študijo, v kateri smo s pazniki iz ZPKZ Ljubljana izvedli polstrukturirane intervjuje. Analiza odgovorov respondentov je pokazala, da pazniki v ZPKZ Ljubljana pogosto doživljajo visoko stopnjo stresa in izgorelosti zaradi preobremenjenosti z delom in neustreznega delovnega okolja. Izpostavili so tudi nekatere specifične dejavnike, kot so kadrovski manko, tujci in več birokracije, ki so se v zadnjih letih pojavili kot dodatni vir stresa in obremenitve. Vse to je ustvarilo delovno okolje, v katerem so zaporski delavci nezadovoljni in preobremenjeni. Ključne besede: pravosodni policisti, pazniki, zaporsko okolje, preobremenjenost, stres, izgorelost, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 25.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 84
Celotno besedilo (1,05 MB) |
8. Vpliv zaporske subkulture na resocializacijo obsojencev : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeJanja Žigart, 2024, diplomsko delo Opis: Znotraj vsakega zapora se oblikujejo zaporske subkulture, ki imajo posebna načela, pravila, norme in vrednote, ki jih obsojenci prevzamejo in ponotranjijo, ta načela in vrednote pa v skoraj vseh primerih kontradiktirajo načelom in vrednotam, ki jih ljudje uveljavljajo zunaj zapora v vsakdanjem življenju. V zaključnem delu obravnavamo zaporsko subkulturo in njen vpliv na resocializacijo obsojencev. V prvem delu zaključnega dela se osredotočamo na značilnosti zaporske subkulture in analiziramo norme, vrednote in pravila, ki sestavljajo zaporski kodeks. Predstavljamo tudi proces resocializacije in implementacijo tretmajskih programov v zaporskih institucijah. V drugem delu zaključnega dela pa se osredotočamo na proces ponotranjanja norm zaporske subkulture in njihov vpliv na resocializacijo obsojencev. Ugotovitve so pokazale, da zaporska subkultura močno vpliva na vedenje obsojencev v zaporu in izven njega, saj narekuje vedenje, ki mora biti v skladu s pravili zaporskega kodeksa. Hkrati smo identificirali močno povezavo med zaporsko subkulturo in udeleževanjem obsojencev v tretmajskih programih, saj so se tisti obsojenci, ki so ponotranjili norme zaporske subkulture, v manjši meri oziroma se sploh niso udeleževali tretmajskih programov kot tisti, ki niso bili pod takšnim vplivom zaporske subkulture. Posledično nam je ta ugotovitev pokazala povezavo med zaporsko subkulturo in resocializacijo obsojencev v smislu reintegracije v širšo družbo. Obsojenci, ki se niso udeleževali tretmajskih programov, so se težje reintegrirali v družbo in se pogosteje vrnili k izvajanju kaznivih dejanj kot tisti, ki so se tretmajskih programov udeleževali. Ključne besede: zaporske subkulture, zaporniki, resocializacija, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 20.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 31
Celotno besedilo (915,76 KB) |
9. Zaposlovanje bivših obsojencev v sodobni družbi : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeEvelin Juha, 2024, diplomsko delo Opis: Zaposlovanje bivših obsojencev je ključno za njihovo uspešno reintegracijo v družbo in zmanjšanje povratništva. Raziskave kažejo, da ima delo pomembno vlogo pri zmanjševanju tveganja za ponovitev kaznivih dejanj, saj zaposleni posamezniki pogosto izkazujejo večjo stabilnost in manjše tveganje za kršenje zakona. Vendar se bivši obsojenci pri iskanju zaposlitve soočajo s številnimi izzivi, vključno s stigmatizacijo, pomanjkanjem zaupanja delodajalcev in nezadostno podporo pri iskanju zaposlitve. Diplomsko delo analizira percepcijo in obravnavo bivših obsojencev s strani delodajalcev ter preučuje pravni okvir zaposlovanja te skupine. Uporabljeni metodološki pristopi vključujejo deskriptivno metodo, metodo kompilacije, komparacije in deduktivno metodo. Rezultati raziskave so pokazali, da se kljub izzivom povečuje ozaveščenost in sprejemanje bivših obsojencev v delovnem okolju, kar izboljšuje njihove zaposlitvene možnosti. Raziskava izpostavlja tudi pomembnost pravnih prilagoditev in praks delodajalcev glede preverjanja kazenske evidence ter zagotavljanja prilagoditev za lažjo vključitev bivših obsojencev na trg dela. Pripravljenost delodajalcev za zaposlovanje bivših obsojencev ni enotna in je pogosto odvisna od specifičnih dejavnikov, kot so vrsta kaznivega dejanja, motivacija bivšega obsojenca ter opazne spremembe v njegovem vedenju. Delovne navade, sposobnost sodelovanja in izkušnje so ključni dejavniki, ki lahko izboljšajo zaposljivost bivših obsojencev. Ključne besede: bivši obsojenci, zaposlovanje, delodajalci Objavljeno v DKUM: 17.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 20
Celotno besedilo (831,20 KB) |
10. Umetnost v zaporskem okolju : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeLana Lasbaher, 2024, diplomsko delo Opis: V zaključnem delu smo se posvetili temi zaporske umetnosti, ter s pomočjo že obstoječe literature preučili umetnost v zaporu iz več vidikov. Posvetili smo se temu, kako umetnost v različnih oblikah - vključno z vizualno umetnostjo, jezikom in tetovažami - igra ključno vlogo v vsakdanjem življenju obsojencev in kako lahko te oblike izražanja vplivajo na posameznika in skupnost znotraj zidov zapora. Skozi naše delo smo preučili umetnost kot pomembno sredstvo, še posebej v kontekstu umetnostne terapije, kjer smo ugotovili, da ima pozitiven vpliv na posameznike tako na psihološki ravni kot tudi pri vzdrževanju dobrih medosebnih odnosov v organizaciji. Osredotočili smo se tudi na jezik, ki se razvije znotraj zidov in ugotovili, da gre za zelo kompleksen pojav, ki mu je zaradi nenehnega spreminjanja težko slediti. V zaporskem okolju se z jezikom poleg prenosa informacij vzpostavlja tudi identiteta posameznika in odnosi z drugimi. Ko smo govorili o umetniškem delu, smo zaključili, da gre za zelo dobro prakso, s katero lahko obsojenci izražajo svoja čustva, zmanjšajo vpliv stresorjev s katerimi se srečujejo, prav tako pa doživijo občutek ponosa na svoje delo. Tukaj se lahko spet vrnemo na umetnostno terapijo, kjer smo zajeli tudi njene učinke v smislu rehabilitacije in osebnega razvoja posameznikov. Poleg že naštetih pojmov pa smo pozornost posvetili še zaporskim tetovažam in njihovim pomenov, saj tako kot v zunanjem svetu ne predstavljajo le estetskega dodatka, ampak nosijo osebne zgodbe, nakazujejo na pripadnost skupinam in označujejo status obsojenca. Z ugotovljenim lahko zaključimo, da je umetnost v zaporih vse prej kot nezaželena, pomaga zaporskim delavcem pri identifikaciji posameznikove notranjosti, umirja stresne situacije in prispeva k boljši rehabilitaciji in reintegraciji obsojencev nazaj v družbo. Ključne besede: zapori, zaporska umetnost, umetnostna terapija, jezik, tetovaže, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 17.09.2024; Ogledov: 1; Prenosov: 28
Celotno besedilo (833,28 KB) |