21. Trendi zaprtih oseb v izbranih evropskih državah : magistrsko deloLuka Danijel, 2022, master's thesis Abstract: Kaznovalne politike se razlikujejo med državami in pomembno vplivajo na trende zaprtih oseb. Fokus zaključnega dela je predstavljalo preučevanje zaporskih sistemov kot pomembnega dela kaznovalne politike na Danskem, Finskem, Hrvaškem in v Sloveniji z namenom izpostaviti podobnosti in razlike med državami. Omenjene države so bile izbrane, ker v vseh prevladuje humana kaznovalna politika, v zaporih pa se poudarja tretmansko delo z obsojenci. Analizirani so bili statistični podatki o zaporskih populacijah za posamezne države, ki so odraz kaznovalne politike: primarno stopnja zaprtih oseb, vendar tudi zasedenost zaporov, sprejem zaprtih oseb, delež mladoletnih zaprtih oseb, delež tujcev med zaprtimi osebami, povprečni dnevni strošek na posameznika v zaporu in razmerje med številom zaprtih oseb in paznikov v zaporu. Hkrati so bile analizirane povezave med stopnjo zaprtih oseb in nekaterimi političnimi in družbenoekonomskimi dejavniki, kot so indeks demokracije, zaupanje v kazensko pravosodje, zaupanje v policijo, ekonomska neenakost, legitimnost države, človekove pravice in indeks družbene pravičnosti. Ugotovitve so potrdile rezultate preteklih študij, da stopnja zaprtih oseb najbolje odraža kaznovalno naravnanost države. Rezultati so pokazali, da so nizke stopnje zaprtih oseb prisotne v vseh preučevanih državah, kar odraža zmerno kaznovalno politiko, za katero je značilna tretmanska obravnava obsojencev v zaporih. Nadalje so ugotovitve izpostavile povezanost stopnje zaprtih oseb in izbranih družbenoekonomskih dejavnikov. Države z visoko razvito demokratično ureditvijo, legitimnimi državnimi institucijami, katerim državljani zaupajo, majhno družbeno in ekonomsko neenakostjo imajo manj represivno kaznovalno politiko, ki se odraža v nizkih stopnjah zaprtih oseb.
Keywords: magistrska dela, kaznovalna politika, tretmanska ideologija, stopnja zaprtih oseb, kaznovalni populizem
Published in DKUM: 07.06.2022; Views: 524; Downloads: 120
 Full text (1,44 MB) |
22. Pogledi na kaznovanje : primerjava študentov varstvoslovja v dveh časovnih obdobjihDomen Mirt, 2022, master's thesis Abstract: Magistrska naloga se osredotoča na poglede na kaznovanje pri študentih Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru. Gre za morebitne bodoče praktike v kazenskem pravosodju, ki lahko v prihodnosti krojijo kaznovalno politiko države. Fokus študije je bil preučiti, ali se pogledi na kaznovanje študentov v času spreminjajo, natančneje v zadnjih devetih letih. Za izvedbo je bil uporabljen del istega vprašalnika, ki je bil uporabljen v prvotni študiji o pogledih mladih na kaznovanje. Podatki so bili zbrani s pomočjo spletne ankete, ki je bila sestavljena iz 83 postavk, razdeljenih na šest sklopov. Pridobljeni podatki so bili analizirani s statističnimi analizami. V vzorec so bili zajeti študentje Fakultete za varnostne vede, ki so izpolnili spletno anketo (201 študent). Od tega je anketo izpolnilo 58 moških in 143 žensk, katerih povprečna starost je bila 22,4 let. Izmed vseh anketiranih študentov jih je 124 obiskovalo dodiplomske programe in 77 magistrski program. Rezultati statističnih analiz so pokazali, da študentje najbolj podpirajo retribucijo (povračilo za storjeno kaznivo dejanje), nato restitucijo (povrnitev škode) in nazadnje alternativne sankcije. Razlike med pogledi študentov na kaznovanje so bile zaznane glede na spol, raven študija in predhodno viktimizacijo. Študentke izražajo večjo podporo alternativnim sankcijam kot študenti; študenti podiplomskega študija so bolj naklonjeni strožjemu kaznovanju kot študenti podiplomskega študija. Predhodno viktimizirani študenti izražajo večjo podporo restituciji. V splošnem več kot polovica študentov ne zagovarja smrtne kazni. Ugotovitve so pokazale, da predhodna viktimizacija vpliva na nekatera stališča do smrtne kazni. Primerjava naše študije s študijo iz leta 2011 je pokazala, da je prišlo do pomembnih razlik v pogledih študentov na kaznovanje.
Keywords: magistrska dela, kaznovanje, študenti, varstvoslovje, pogledi, študije
Published in DKUM: 07.06.2022; Views: 459; Downloads: 40
Full text (1,34 MB) |
23. Povratništvo v slovenskih zaporih v obdobju 2000-2020 : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloNejc Arzenšek, 2022, undergraduate thesis Abstract: S problemom kriminalnega povratništva se srečujejo vse države, ki pa se na ta problem različno odzivajo. Kriminalno povratništvo je nezaželen pojav, ki ga je praktično nemogoče preprečiti, vendar pa se ga lahko precej omili. V diplomski nalogi smo se osredotočili na povratništvo v slovenskih zaporih v obdobju 2000–2020. V diplomski nalogi smo opravili pregled literature o povratništvu s poudarkom na povratništvu v slovenskih zaporih in opredelili temeljne pojme o povratništvu ter dejavnike, ki vplivajo nanj. Hkrati smo predstavili slovenski zaporski sistem. V drugem delu diplomske naloge smo analizirali statistične podatke o kriminaliteti, pridobljene iz letnih poročil o delu Policije, in zapiranju ter povratništvu v slovenskih zaporih, pridobljene iz letnih poročil Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij. Ugotovili smo, da je v obdobju 2000–2020 stopnja kriminalitete upadla za 25,5 %, stopnja zapiranja pa narasla za 45 % oziroma 14,8 zapornikov na 100.000 prebivalcev. Hkrati je narasel delež povratništva za približno 10 %. Stopnja kriminalitete je v obdobju od leta 2000 in do svoje najvišje stopnje v letu 2013 narasla za 33,8 %. Po letu 2013 pa stopnja kriminalitete upada, vse do leta 2020, ko je skupno od leta 2013 upadla za 44,7 %. Stopnja zapiranja je v obravnavanem obdobju narasla z 32,9 na 54,3 zapornike. Najvišjo stopnjo zapiranja je mogoče opaziti v letu 2015, ko stopnja zapornikov znaša 57 zapornikov na 100.000 prebivalcev. Porast stopnje zapiranja oziroma naraščanje zapornikov je posledica zaostrovanja kaznovalne politike. Za razliko od stopnje kriminalitete je delež povratništva dosegel svoj maksimum leta 2016, ko je znašal 40 %, nato pa upad do leta 2020, ko je delež povratništva znašal 35 %. Ugotovitve kažejo, da med stopnjo kriminalitete in stopnjo zapiranja ni povezanosti. Prav tako sklepamo, da med stopnjo kriminalitete ter deležem povratništva ni povezanosti. Hkrati pa obstaja povezanost med stopnjo zapiranja in deležem povratništva.
Keywords: diplomske naloge, povratništvo, zapori, Slovenija, kazniva dejanja, zapiranje
Published in DKUM: 25.03.2022; Views: 770; Downloads: 149
Full text (788,20 KB) |
24. Tujci na prestajanju kazni zapora - primerjava med evropskimi državami : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeStaš Kovačič, 2021, undergraduate thesis Abstract: Prestajanje zaporne kazni je lahko za zapornike zelo stresno. Predvsem pa to velja za zapornike, ki prihajajo iz tujine, ki so večinoma izpostavljeni številnejšim negativnim dejavnikom. Tujci veliko manj časa preživijo z družino ali pa ga zaradi specifičnih okoliščin situacije, v kateri so se znašli, sploh ne morejo. Prav tako se tujci težje soočajo s pravili v zaporih, saj jih nemalokrat zaradi jezikovnih ovir pravzaprav ne razumejo. Ob omejenem stiku z bližnjimi in kulturni deprivaciji zaradi nepoznavanja jezika, med težave tujcev v zaporu prištevamo še soočanje z diskriminacijo. Evropske države se z reševanjem težav tujcev v zaporih soočajo na različne načine.
V zaključnem delu smo se osredotočili na raziskovanje deleža tujcev v evropskih držav. Na podlagi pregleda literature in analize statističnih podatkov smo primerjali deleže zaprtih oseb v posameznih evropskih državah. Ugotovili smo, da je v državah EU precej večji delež tujih zaprtih oseb, kot v drugih evropskih državah. Vzroke smo našli predvsem v boljši gospodarski razvitosti teh držav, ki so posledično skozi čas privabljale številne tujce v svoje države. S komparativno metodo smo tudi primerjali delež tujcev v populaciji posamezne države in njen delež tujcev v zaporu. Prišli smo do spoznanja, da se delež tujcev med prebivalci ne preslika enakomerno na delež tujih zaprtih oseb v zaporu. To pomeni, da nekatere države nimajo visokega deleža tujcev med prebivalstvom, vendar pa imajo visok delež tujih zaprtih oseb. Poglobljena analiza tujcev v slovenskih zaporih je pokazala, da je delež tujih zapornikov v zadnjih letih močno narastel. Prav tako se je povečal delež tujih zapornikov iz neevropskih držav.
Keywords: zapori, zaporniki, tujci, evropske države, primerjave, diplomske naloge
Published in DKUM: 02.11.2021; Views: 706; Downloads: 125
Full text (1,16 MB) |
25. Ženske in zapor : zgodovinski pregledAna Ekart, 2021, undergraduate thesis Abstract: Kriminaliteta žensk in odzivi nanjo so se skozi zgodovino spreminjali, odvisni pa so bili predvsem od položaja žensk v takratni družbi. V 18. in prvi polovici 19. stoletja je bila vloga ženske močno podrejena moškemu, kar se je še posebej odražalo v zaporih. Veljala je za šibko, čisto bitje, katere glavno poslanstvo je skrb za družino. Ženska, ki ni ustrezala idealom tistega časa, je bila označena za nemoralno in sramotno. Kazniva dejanja žensk so bila v veliki meri ostreje kaznovana kot moška, velikokrat pa so bile ženske obsojene za kriminalna dejanja, katera za moške niso bila kazniva. Kriminologi in penologi dolgo časa niso posvečali posebne pozornosti kriminaliteti žensk. Zapornice so bile vse do druge polovice 19. stoletja potisnjene v ozadje. Strokovnjaki razlog za to pripisujejo majhnemu številu obsojenih žensk in dejstvu, da so bili raziskovalci zaporskega sistema moški. Šele reformatorsko gibanje, katerega pripadniki so se zavzemali za izboljšanje razmer za ženske v zaporih, začne osvetljevati trpljenje zaprtih žensk. Slabe higienske razmere, prostorska stiska, pomanjkanje zasebnosti in fizične ter spolne zlorabe, so predstavljale vsakdan zapornic. Reformatorska gibanja, ki so se okrepila v 19. stoletju, so v prvi vrsti strmela k ustanovitvi neodvisnih zaporov za ženske, ne le v fizičnem temveč tudi administrativnem smislu. Razmere v zaporih od 18. stoletja do danes so se močno izboljšale. Eden izmed razlogov je spremenjen pogled na kriminaliteto žensk, ki se je z razvojem socialnih in feminističnih teorij, oddaljil od pozitivističnih teorij, katere so žensko dojemale kot psihološko in biološko determinirano bitje, ob tem pa zanemarile morebiten vpliv socialnih dejavnikov. Prav tako se je z naraščajočim deležem ženske zaporske populacije od druge polovice 19. stoletja, povečalo zanimanje kriminologov in penologov za raziskovanje žensk v zaporskih sistemih. Kaznovanje žensk je skozi zgodovino postalo bolj humano, zapori pa prilagojeni potrebam obsojenk, za katere je zmotno veljalo, da zapor doživljajo enako kot moški.
Keywords: kriminaliteta, kaznovanje, ženske, ženski zapori, zgodovinski pregled, diplomske naloge
Published in DKUM: 02.11.2021; Views: 778; Downloads: 107
Full text (553,45 KB) |
26. Obravnava mladoletnih prestopnikov na Finskem : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeLuka Modic, 2021, undergraduate thesis Abstract: Stopnja zapiranja na Finskem je bila dolga leta višja kot v sosednjih skandinavskih državah (t.j., Švedska, Norveška, Danska, Islandija). V teh državah je prevladoval sistem »države blaginje«, ki ni zagotavljal le visoke stopnje socialne varnosti vsem državljanom, temveč je vplival tudi na permisivnost v kaznovanju, ki se je odražala v najnižjih stopnjah zapiranja v Evropi. V diplomskem delu se osredotočamo na obravnavo mladoletnih prestopnikov na Finskem. Mladoletniki so v fazi odraščanja, v kateri posamezniki najpogosteje začenjajo s kriminalnimi karierami. Posledično je pomembno, da mladoletnike kaznujemo na način, ki preprečuje nadaljnjo kriminalnost in omogoča uspešno resocializacijo. Med mladoletniki na Finskem prevladuje premoženjska kriminaliteta in kriminaliteta, povezana s prepovedanimi drogami. Poglobljen pregled literature je pokazal, da je deviantnih vse manj mladoletnikov, hkrati pa so deviantni mladoletniki odgovorni za vse več kaznivih dejanj.
Finska je s specifičnimi ukrepi v celotnem kazenskem pravosodju zmanjšala stopnje zapiranja odraslih prestopnikov kot tudi mladoletnikov in se pridružila družini skandinavskih držav, za katere so značilne nizke stopnje zapiranja in permisivno kaznovanje. Zaporne kazni za mladoletnike so v večji meri nadomestili v skupnost usmerjene kazenske sankcije. Kljub učinkovitosti tovrstnih sankcij pa se pojavlja problem problematičnih mladoletnikov – povratnikov, saj v skupnost usmerjene kazenske sankcije nanje nimajo učinka.
Keywords: mladoletno prestopništvo, zapori, Finska, diplomske naloge
Published in DKUM: 21.09.2021; Views: 723; Downloads: 91
Full text (529,49 KB) |
27. Primerjava slovenskega in avstrijskega zaporskega sistema : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloPia Lesar, 2021, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je predstavljena primerjava med slovenskim in avstrijskim zaporskim sistemom. Delo se osredotoča na trenutne razmere obeh zaporskih sistemov, pri čemer so poudarjene predvsem podobnosti in razlike teh dveh sistemov ter težave, s katerimi se srečujeta. Slovenija in Avstrija sta bili v preteklosti del skupne države avstro-ogrske monarhije, zato se del diplomskega dela osredotoča tudi na zgodovinski razvoj zaporskih sistemov obeh držav tako v skupni državi kot kasneje po razpadu avstro-ogrske monarhije. Zgodovinskemu razvoju sledi pregled zakonodaje obeh držav, delo se dotakne tudi povratništva, nato sledi pregled podatkov o zaporski populaciji in zaposlenih v posameznem zaporskem sistemu. Pri izdelavi diplomskega dela sta uporabljeni deskriptivna metoda in komparativno-historična metoda, opravljena je tudi primerjalna analiza statističnih podatkov. Primerjava avstrijskega in slovenskega zaporskega sistema pokaže, da se v obeh državah srečujejo s prezasedenostjo zaporov, obenem tudi s kadrovsko stisko, ki negativno vplivata na pogoje za delo in povzročata preobremenjenost. Kljub želji zaprtih oseb po opravljanju dela je v delu ugotovljeno, da v obeh zaporskih sistemih tega ne zagotavljajo v zadostni meri. Težave predstavlja tudi starost nekaterih zaporov v obeh državah, ki prvotno niso bili namenjeni izvrševanju kazni zapora in posledično ne ustrezajo današnjim infrastrukturnim zahtevam. V delu je ugotovljeno, da se med zaporskima sistemoma kažejo razlike pri delu obsojencev, ki je v avstrijskih zaporih (za razliko od slovenskih) obvezno. Glede kaznovalne naravnanosti Slovenija spada med manj kaznovalno naravnane države, medtem ko se Avstrija uvršča med srednje kaznovalno naravnane države. Razlike med slovenskimi in avstrijskimi zapori so tudi v deležu tujcev znotraj zaporov – v Avstriji tuji državljani predstavljajo več kot polovico zaporske populacije v Sloveniji pa slabo tretjino.
Keywords: diplomske naloge, zapor, zaporski sistem, Slovenija, Avstrija, razmere v zaporih, primerjava sistemov
Published in DKUM: 02.09.2021; Views: 912; Downloads: 195
Full text (689,08 KB) |
28. Smrtna kazen in abolicionizem: trenutno stanje v svetu : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAlja Čepon, 2021, undergraduate thesis Abstract: V zaključnem delu je naslovljen problem uporabe smrtne kazni, ki v 21. stoletju še vedno igra precejšnjo vlogo v številnih državah sveta. Z razvojem abolicionizma je tematika postala pomembna razprava na globalni ravni, v katero so se vključile tudi mnoge mednarodne organizacije in sprejele poglavitne dokumente ter deklaracije, s pomočjo katerih je gibanje doseglo družbene spremembe. Številne države so opustile smrtno kazen ter spodbudile njeno odpravo z znanstvenimi prispevki o negativnem učinku smrtne kazni. Temeljna človekova pravica do življenja je bila sprva poglavitna pri boju za odpravo smrtne kazni, nato pa so se abolicionisti osredotočili tudi na ostale problematike tovrstne kazni. V zaključnem delu smo z metodo komparacije preverili povezavo med smrtno kaznijo in stopnjo umorov ter stopnjo kriminalitete med abolicionističnimi državami in državami z uzakonjeno smrtno kaznijo. Vzorec je obsegal 50 držav, za katere smo pridobili podatke o številu usmrtitev v letu 2020, stopnji umorov in kriminalitete v letu 2020. Ugotovitve so pokazale, da ni jasne povezave med učinkom smrtne kazni na zmanjšanje oziroma povečanje kriminalitete, saj se pojavijo določene specifike, kjer ima država, ki redno izvršuje usmrtitve, eno izmed najnižjih stopenj kriminalitete in obratno. Podobno so pokazali tudi zaključki pri primerjavi stopenj umorov med državami.
Keywords: diplomske naloge, smrtna kazen, abolicionizem, človekove pravice, generalna prevencija, kriminaliteta
Published in DKUM: 02.09.2021; Views: 903; Downloads: 195
Full text (1,23 MB) |
29. Športne aktivnosti v zaporih doma in po svetu : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeAna Abina, 2021, undergraduate thesis Abstract: Življenje v zaporu je lahko zelo monotono, če si ga obsojenci ne zapolnijo z različnimi aktivnostmi. Opravljajo lahko različna dela znotraj ali pa zunaj zapora, vendar imajo kljub temu veliko prostega časa. V času, ko so v zaporu, je koristno, da se udeležujejo aktivnosti, ki pripomorejo k njihovemu osebnemu razvoju. Večina izmed njih se v prostem času najraje ukvarja s športnimi aktivnostmi. Zdrav način življenja in boljša kvaliteta življenja obsojencev je povezana ravno s časom, ki ga posvetijo športnim aktivnostim v zaporu. Namreč tisti, ki se ukvarjajo z različnimi športnimi aktivnostmi, kot so na primer nogomet, tek, dvigovanje uteži, sprehod in kardio vadba, se veliko bolje počutijo kot tisti, ki se s športom ne ukvarjajo, poleg tega pa tudi bolj kvalitetno spijo in nimajo težav z nespečnostjo.
Športne aktivnosti lahko obsojencem pomagajo, da pozabijo na stresne situacije, ki jih doživljajo v zaporu, pridobijo na samozavesti, se naučijo nadzirati svoja čustva, agresijo in jezo, ravno tako pa preko njih pridobivajo nove veščine. Vsi ti dejavniki pa vplivajo tudi na resocializacijo obsojencev. In ravno zato se šport vključuje tudi v resocializacijo obsojencev, saj se preko njega naučijo skupinskega dela, počutijo se kot del neke skupine, med seboj sodelujejo, spoštujejo ostale soigralce in ravno tako tudi nasprotnike, poleg tega pa se osebnostno razvijajo, izboljšujejo medsebojno komunikacijo in se vedejo bolj spoštljivo. Prav te izkušnje pa lahko obsojencem koristijo pri nadaljnjem razvoju po prestani zaporni kazni.
Keywords: diplomske naloge, šport, športne aktivnosti, resocializacija, obsojenec, zapor
Published in DKUM: 07.07.2021; Views: 624; Downloads: 83
Full text (490,40 KB) |
30. Delo in izgorelost pravosodnih policistov : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloLilijana Resnik, 2021, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu so prikazani vplivi dela paznikov na pojav izgorelosti. V prvem delu je predstavljen pojav izgorelosti. Spregovorimo o prepoznavanju izgorelosti, znakih in simptomih, vzrokih in razvoju ter možnostih preprečevanja te bolezni. V drugem delu predstavljamo paznike, se osredotočamo predvsem na naravo njihovega dela in negativen vpliv zaporskega okolja na njihovo izgorelost.
Izgorelost je v sodobni družbi vse večji problem. Ogroženi so zlasti posamezniki, ki delujejo v duhu perfekcionizma. Posamezniki, ki sebe vrednotijo na podlagi dosežkov, so pretirano občutljivi na kritiko, izgubo ali zapuščanje, razlogi pa so lahko tudi pretirana odgovornost na delu, introvertiranost in vzgoja s pogojevano ljubeznijo. Izgorelost je hkrati čustvena in nevrološka kriza in je tudi kriza vrednot. To ni dogodek oziroma pojav, ki se zgodi kar naenkrat, ampak traja običajno dalj časa. Poklicno izgorelost pa povzroča nenehen pritisk na delovnem mestu, ki je posledica negativnih medsebojnih odnosov ali samih okoliščin na delovnem mestu.
Zapor kot totalna institucija je zaprt družbeni sistem, njegov glavni namen pa je odtujitev storilcev najhujših kaznivih dejanj iz družbe. Delo v zaporu predstavlja za paznike veliko odgovornost, saj je treba zagotoviti učinkovito varovanje zaprtih oseb, prav tako pa tudi varnost zaposlenih v zaporu in v njegovi okolici. Varovanje v zaporu spada med najzahtevnejše načine varovanja. Pazniki hkrati sodelujejo tudi pri sestavljanju osebnega načrta zapornika, na sestankih vzgojnih skupin in drugih skupinskih sestankih, organiziranju prostočasnih aktivnosti za zapornike in pri drugih nalogah, ki jih od njih zahteva narava dela. Nenehni pritiski, zahteve in stalna pripravljenost na delo predstavljajo težave številnim paznikom.
Keywords: diplomske naloge, izgorelost, stres, paznik, zapor, duševno zdravje
Published in DKUM: 14.04.2021; Views: 794; Downloads: 149
Full text (927,02 KB) |
