Search the digital library catalog

Abstract: Zaporsko osebje igra odločilno vlogo pri delu z obsojenci. Temelj zaključnega dela je preučevanje zaporov in zaporskega osebja v Avstriji, na Hrvaškem, v Sloveniji, na Slovaškem in na Švedskem z namenom poudariti podobnosti in razlike med njimi. Primerjane so značilnosti zakonodaje, zaporskih sistemov in namenov kaznovanja posamezne države, ki, kot je ugotovljeno, povedo veliko o načinu dela zaporskega osebja v totalnih institucijah zapora. Zaporsko osebje predstavlja osrednji subjekt v zaporu in ima veliko odgovornost, saj je glavni izvajalec nalog, obravnava obsojence in z njimi preživi največ časa. Bolj razvidne podobnosti in razlike so se prikazale z analizo statističnih podatkov o zaprtih osebah in zaporskem osebju za obdobje od leta 2000 do leta 2022. Ugotovljeni so bili trendi stopnje zaprtih oseb, števila zaporskega osebja, števila posameznih vrst zaporskega osebja ter razmerja med zaprtimi osebami in zaporskim osebjem za določeno časovno obdobje v izbranih državah. Z analizo statističnih podatkov je bilo ugotovljeno, da se je pri večini obravnavanih evropskih držav trend zaposlovanja zaporskega osebja povečeval. Med zaporskim osebjem je bil v izbranih državah največji delež paznikov, ki je prav tako v izbranem obdobju v vseh državah narasel. Število vodstvenih delavcev in strokovnih delavcev pa je v izbranem obdobju med državami nihalo spremenljivo. Rezultati so pokazali, da se kazenske usmeritve v izbranih državah jasno nagibajo k humanemu ravnanju in rehabilitaciji obsojencev, še posebej pa izstopa Švedska.
Keywords: zaporsko osebje, pazniki, obsojenci, diplomske naloge
Published in DKUM: 06.09.2023; Views: 62; Downloads: 24
Full text (850,90 KB)

Abstract: The fourteenth international biennial conference Criminal Justice and Security in Central and Eastern Europe, organised by the Faculty of Criminal Justice and Security, University of Maribor (UM FCJS) on 12–14 September 2023, is subtitled The United Nations Sustainable Development Goals – Rural and Urban Safety and Security Perspectives and addresses current challenges related to the UN SDGs and the provision of security in local communities. Topics of the conference are related to a research project of the UM FCJS on local safety and security – rural and urban perspectives (2019-20124) based on the UN SDGs that aim at the development of democratic societies trying to achieve seventeen ambitious goals globally. The conference is also a milestone that signifies thirteen years of membership of the UM FCJS in the United Nation’s Academic Impact Network (UNAI). The book of abstracts includes more than sixty abstracts of papers presented at the conference. The main topics of this year’s conference are rural criminology, criminal justice, policing, covid-19, crime, criminality, crime prevention, perception of crime, crime analysis, safety, security, community (oriented) policing, victimology and penology. Thanks for this great academic event go to the programme and organising committees, authors, participants and conference supporters nationally and internationally.
Keywords: Criminal justice, criminology, UN SDGs, local, security, local, urban, rural
Published in DKUM: 01.09.2023; Views: 51; Downloads: 22
Full text (9,05 MB)
This document has many files! More...

Abstract: Odvisnost od prepovedanih drog je pereč problem današnje družbe, saj ima številne negativne učinke, tako na posameznika, ki je odvisen od prepovedanih drog, kot tudi na ostale ljudi. Prepovedane droge pa so v tesni povezavi s kriminaliteto in posledično tudi z zapori, kjer je velik delež oseb s težavami zaradi uporabe prepovedanih drog. V zaključnem delu predstavljamo problematiko odvisnosti od prepovedanih drog v zaporih, predvsem izzive, s katerimi se soočajo odvisniki in uporabniki prepovedanih drog in posledično tudi ostale zaprte osebe. Izpostavljamo predvsem problematiko odvisnosti od prepovedanih drog v slovenskih zaporih. Ugotovili smo, da so osebe, ki so odvisne od prepovedanih drog ali imajo težave zaradi uživanja prepovedanih drog, med prestajanjem kazni zapora izpostavljene večjim zdravstvenim tveganjem, nasilju in prepirom. Analiza števila odvisnikov oziroma oseb, ki imajo težave z uživanjem prepovedanih drog v slovenskih zaporih, v obdobju med letoma 2000 in 2021 je pokazala, da število le-teh narašča. Tako se v slovenskih zaporih povečuje tudi število zaprtih oseb na substitucijski terapiji. Analiza količine najdene prepovedane droge v slovenskih zaporih, pa nakazuje, da se le-ta v obdobju od leta 2000 do 2021 spreminja, saj se leta 2013 začnejo pojavljati večje količine sintetičnih drog.
Keywords: prepovedane droge, odvisnost, slovenski zapori, diplomske naloge
Published in DKUM: 26.05.2023; Views: 204; Downloads: 63
Full text (912,01 KB)

Abstract: Prilagoditev na okolje, v katerem se ljudje nahajajo, je za delovanje njih samih zelo pomembno. Obsojenci se za to, da lahko prestanejo zaporno kazen, morajo vsaj delno, če ne v celoti, prilagoditi zaporskemu življenju (zaporskim pravilom, zaporskim delavcem, zaporskemu okolju in ostalim obsojencem). Proces prilagajanja obsojenca je kompleksen, zato smo v diplomskem delu postavili naslednji dve raziskovalni vprašanji: »Kateri dejavniki vplivajo na prilagoditev obsojenca na življenje v zaporu?« in »Kakšno vlogo imajo deprivacijski in importacijski dejavniki v postopku prilagoditve obsojenca na življenje v zaporu?« Ugotovili smo, da na prilagoditev obsojencev na zaporsko življenje vplivajo tri večje skupine dejavnikov: individualne značilnosti, značilnosti kazni in okoljski dejavniki. Omenjene skupine dejavnikov skupaj tvorijo importacijski in deprivacijski model, ki imata prav tako pomembno vlogo pri razumevanju prilagoditve obsojenca na zapor. Študije kot najpomembnejše importacijske dejavnike izpostavljajo starost, socialno podporo, izobrazbo, psihološko stanje obsojenca in predhodno kaznovanost. Med deprivacijske dejavnike pa raziskovalci uvrščajo pomanjkanja, ki obsojenca doletijo ob prihodu v zapor: pomanjkanje heteroseksualnih odnosov, varnosti, pri ženskah z otroki vlogo materinstva, intimnega prostora ter dobrin in storitev. Ugotovili smo, da je modela treba preučevati kombinirano, saj lahko le tako prilagoditev obsojencev na življenje v zaporu razumemo v celoti.
Keywords: obsojenci, življenje v zaporu, deprivacijski model, importacijski model, prilagoditev na zapor, diplomske naloge
Published in DKUM: 30.03.2023; Views: 241; Downloads: 79
Full text (1008,90 KB)

Abstract: Ljudje se v poskusih uporabljajo že od antičnih časov. Poročila o biomedicinskih poskusih v zaporih izvirajo že iz let 1906 in 1912, drugi zgodnji primeri so poskusi iz leta 1915 in od leta 1919 do 1922. Izkoriščanje in zlorabe zapornikov kot medicinskih subjektov pa so dosegli vrhunec med drugo svetovno vojno. V nacističnih koncentracijskih taboriščih, japonski enoti 731 in na ameriških ujetnikih so izvajali raziskave, ki jim danes lahko rečemo krute, barbarske in nehumane. V Združenih državah Amerike so raziskave o biomedicini potekale že od leta 1934, na Japonskem je enota 731 v 30. in 40. letih 20. stoletja izvajala brutalne eksperimente na tisočih zapornikih. Najbolj poznan in moralno najnižji nivo pa so predstavljali poskusi, ki jih je izvajal dr. Josef Mengele na judovskih zapornikih v koncentracijskih taboriščih. Vprašanje etike v zvezi z medicinskimi poskusi v Nemčiji med drugo svetovno vojno je bilo ključno na nürnberških sojenjih. Nürnberški kodeks iz leta 1947 na splošno velja za prvi dokument, ki določa etične predpise pri eksperimentiranju na ljudeh na podlagi informirane privolitve. Leta 1964 je Svetovna zdravniška organizacija kot odgovor na širjenje Nürnberškega kodeksa razvila Helsinško deklaracijo, ki je ponovila številna pomembna načela Kodeksa. Kljub temu so zaporniki še vedno postajali žrtve znanstvenega izkoriščanja s strani industrije biomedicinskih raziskav. Sedaj kazenski zakoni nekaterih držav, podprti s številnimi mednarodno sprejetimi dokumenti, popolnoma prepovedujejo raziskave, ki vključujejo zapornike. S študijo primerov medicinskih poskusov na zapornikih med drugo svetovno vojno v Nemčiji, na Japonskem in v Združenih državah Amerike ter poglobljeno analizo primarnih in sekundarnih virov podatkov smo pokazali, da so se medicinski poskusi v Nemčiji, na Japonskem in v Združenih državah Amerike pred in med drugo svetovno vojno razlikovali. V Nemčiji in na Japonskem so zapornike izkoriščali brez njihove privolitve, v Združenih državah Amerike pa so zahtevali pisno privolitev od raziskovalnih subjektov. Ugotovitve so pokazale, da pomanjkanje nadzora pristojnih oblasti ni bil primarni razlog za izvajanje poskusov na zapornikih pred in med drugo svetovno vojno.
Keywords: poskusi na zapornikih, druga svetovna vojna, diplomske naloge
Published in DKUM: 11.10.2022; Views: 319; Downloads: 74
Full text (1012,42 KB)