1. Odnosi med obsojenci in zaporskim osebjem v zaporu Celje : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeLaura Likozar, 2025, undergraduate thesis Abstract: Odnosi med zaporskim osebjem in obsojenci so ključnega pomena za doseganje pozitivnih rehabilitacijskih rezultatov ter igrajo ključno vlogo pri delovanju zaporskega sistema. Vsaka skupina zaporskih akterjev ima svoje vloge, cilje in pričakovanja, kar vpliva na kakovost teh odnosov, ki prispevajo k zmanjšanju konfliktov ter izboljšanju možnosti za uspešno reintegracijo obsojencev v družbo. V zaključnem delu smo se osredotočili na dinamiko odnosov med obsojenci in zaporskim osebjem, kjer smo preučevali dejavnike, ki vplivajo na resocializacijo obsojencev. Analizirali smo domačo in tujo literaturo, ki obravnava odnose znotraj zaporskega sistema. V empiričnem delu smo izvedli kvalitativno študijo o odnosih v zaporskem sistemu, v kateri smo izvedli intervjuje z zaporskimi delavci v Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje. V intervjuvanju je sodelovalo deset zaporskih delavcev, katerim smo zastavili vprašanja, ki so se navezovala na odnose z obsojenci, obravnavo obsojencev in pripravljenost obsojencev za sodelovanje z zaporskimi delavci ter tretmajske programe. Ugotovitve analize intervjujev so pokazale, da so odnosi med zaporskimi delavci in obsojenci v zaporu pozitivni ter korektni. Intervjuvanci so poudarili, da je pomembno, da se zaporsko osebje drži svojih obljub obsojencem, saj to pozitivno vpliva na njihovo resocializacijo in zaupanje v zaporsko osebje. Uspešna rehabilitacija je dosežena, ko se kombinira z dolgoročnimi pristopi, ki vključujejo osebnostno spreminjanje vedenjskih vzorcev in spodbujanje notranje motivacije. Zaporski delavci so prav tako izpostavili, da je pripravljenost obsojencev za sodelovanje v rehabilitacijskih programih pogosto odvisna od kakovosti odnosa z osebjem ter od njihovega občutka varnosti in spoštovanja v zaporskem okolju. Višja stopnja zaupanja pogosto vodi v večjo odprtost in aktivno vključevanje v tretmajske aktivnosti.
Keywords: zaporsko osebje, diplomske naloge
Published in DKUM: 20.06.2025; Views: 0; Downloads: 3
 Full text (914,65 KB) |
2. Uporaba borilnih veščin kot sredstvo rehabilitacije obsojencev : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeMilica Stojanov, 2025, undergraduate thesis Abstract: Obsojenci se pogosto soočajo z visokim stresom, depresijo, agresijo in pomanjkanjem telesne pripravljenosti, kar negativno vpliva na njihov psihološki in fizični razvoj. Športne dejavnosti, predvsem telesna vadba in borilne veščine, so v zaporskem okolju uporabljene kot orodja za izboljšanje duševnega in fizičnega zdravja ter spodbujanje osebnostne rasti. Redno izvajanje borilnih veščin pripomore k izboljšanju samokontrole, zmanjšanju agresivnosti ter razvoju prosocialnega vedenja, kar je ključnega pomena za rehabilitacijo obsojencev. Študije so pokazale, da borilne veščine pozitivno vplivajo na psihološke in fizične aspekte obsojencev, saj trening borilnih veščin izboljšuje kognitivne in čustvene samoregulacije, povečuje samozavest in pomaga pri obvladovanju stresa. Poleg tega se z vadbo zmanjšuje impulzivno in agresivno vedenje. Športni programi, vključno z borilnimi veščinami, so se izkazali za učinkovite pri izboljšanju socialnih kompetenc obsojencev ter zmanjšanju čustvenih stisk, kot sta depresija in tesnoba. Vključitev borilnih veščin v rehabilitacijske programe pripomore k večji socialni povezanosti med obsojenci, zmanjšanju nasilja in izboljšanju njihove socialne reintegracije. Borilne veščine so učinkovite pri razvoju pozitivne samopodobe, ki je ključna za uspešno reintegracijo v družbo. Programi, ki vključujejo borilne veščine, so učinkoviti pri zmanjševanju povratništva. Pomembno je, da so ti programi ustrezno vodeni, saj nepravilna izvedba lahko privede do negativnih učinkov za obsojence, predvsem v obliki povečanja nasilja v zaporih.
Keywords: rehabilitacija, obsojenci, borilne veščine, športna dejavnost, reintegracija, diplomske naloge
Published in DKUM: 21.05.2025; Views: 0; Downloads: 145
Full text (539,33 KB) |
3. Problematika osebnostnih motenj v zaporih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeAmadea Leščak, 2025, undergraduate thesis Abstract: V zaporskem okolju se osebnostne motnje pojavljajo bistveno pogosteje kot v splošni populaciji. Obsojenci z osebnostnimi motnjami se pogosto soočajo s težavami v medosebnih odnosih, čustveno nestabilnostjo, impulzivnostjo ter pomanjkanjem empatije, kar otežuje njihovo vključevanje v rehabilitacijske programe in povečuje tveganje za povratništvo. Izolacija, pomanjkanje socialne podpore, neustrezna psihološka oskrba in visoka raven stresa v zaporih pogosto še poslabšajo simptome osebnostnih motenj.
Poseben poudarek je namenjen trem vrstam osebnostnih motenj, ki so v zaporih najpogostejše ali najbolj problematične za obravnavo: mejni, antisocialni in narcistični. Mejna osebnostna motnja pogosto vodi v samopoškodovalno vedenje in konflikte z osebjem. Antisocialna je povezana z agresijo, kršenjem pravil in visoko stopnjo povratništva, pri čemer je sodelovanje v terapiji zelo omejeno. Narcistična osebnostna motnja pa pogosto ostaja spregledana, čeprav lahko pomembno vpliva na vedenje obsojenca. Pomembno vlogo ima tudi depresija, ki je med obsojenci zelo razširjena, pogosto povezana z izolacijo in dolgotrajnim prestajanjem kazni ter dodatno otežuje psihično stabilnost posameznika v zaporskem okolju.
Na podlagi pregleda domače in tuje literature delo izpostavlja nujnost večje osredotočenosti na duševno zdravje v zaporih in predlaga boljše povezovanje zaporskega sistema z zdravstvenimi organizacijami. Potrebne so reforme, ki bi vključevale individualizirano obravnavo, izboljšano diagnostiko ter uporabo sodobnih terapevtskih pristopov, kot so dialektično-vedenjska terapija, mentalizacijsko vodena obravnava ter vključevanje multidisciplinarnih timov.
Ustrezna obravnava osebnostnih motenj v zaporih je bistvenega pomena, saj prispeva k uspešnejši rehabilitaciji, zmanjšanju povratništva ter preprečuje dolgotrajno izključenost posameznikov iz družbe po prestani kazni.
Keywords: zapori, obsojenci, osebnostna motnja, obravnava, diplomske naloge
Published in DKUM: 21.05.2025; Views: 0; Downloads: 68
Full text (954,34 KB) |
4. Primerjava uspešnosti alternativnih kazni in zaporne kazni pri zmanjševanju povratništva : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeFiona Artič Slemenšek, 2025, undergraduate thesis Abstract: Skozi desetletja je kazen zapora postala predmet številnih razprav in kritične presoje. Svoboda je ena izmed temeljnih človekovih pravic, zato je mogoče pričakovati, da se kazen zapora kot način kaznovanja uporablja le kot skrajno sredstvo. Zapor ne predstavlja vedno najučinkovitejše oblike kaznovanja, saj lahko za storilca pomeni kruto in ponižujočo sankcijo, ki pogosto povzroči negativne posledice na njegovo psihološko stanje, socialne odnose in življenjske priložnosti. Prav tako negativno vpliva na finančno blagostanje in odnose posameznika. Posledično se je v sodobnih kazenskopravnih sistemih razvila vrsta alternativnih kazni, katerih osnovni namen je nadomestiti kratkotrajne zaporne kazni in zmanjšati velike stroške zapornih kazni ter negativne učinke institucionalizacije, ki lahko vodijo v povratništvo. Med ključne dejavnike, ki vplivajo na preprečevanje povratništva, sodijo socialna podpora, dostop do izobraževanja in usposabljanja, zaposlitve, kakovost rehabilitacijskih programov ter osebne značilnosti posameznika. Zaporna kazen v obliki dolgotrajne izolacije obsojencev od širše družbe in njihova stigmatizacija povečujeta tveganje za povratništvo. Nasprotno alternativne kazenske sankcije prispevajo k zmanjšanju povratništva, saj storilcu omogočajo ohranjanje stikov z družbenim in s socialnim okoljem, nadaljevanje zaposlitve in sodelovanje v različnih programih izven zapora, ki pripomorejo k njihovi resocializaciji.
Keywords: zapori, alternativna kazen, povratništvo, sankcije, diplomske naloge
Published in DKUM: 19.05.2025; Views: 0; Downloads: 53
Full text (1,00 MB) |
5. Ženski zapori: primerjava izbranih držav (ZDA, Kanada, Japonska in Nova Zelandija) : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeMonika Lepoša, 2025, undergraduate thesis Abstract: Večino zaporske populacije v vseh državah predstavljajo moški, vendar se število zaprtih žensk v zadnjem obdobju viša hitreje kot pri moških. Ženske so v zaporskih sistemih obravnavane drugače, kar izhaja iz razlik v demografiji, resnosti storjenega kaznivega dejanja ter prepričanja, da so bolj dojemljive za rehabilitacijo. Kljub temu, da so pred zakonom v večini demokratičnih držav obravnavane enako kot moški, pa imajo specifične zdravstvene, higienske in psihološke potrebe, pogosto so bile žrtve zlorab ali pa trpijo zaradi odvisnosti. Posledično morajo zapori zagotavljati ustrezne terapevtske programe za zapornice. Zaključno delo se osredotoča na primerjavo ženskih zaporov v Združenih državah Amerike (ZDA), Kanadi, na Japonskem in Novi Zelandiji. Med izbranimi državami obstajajo razlike v prostorskih razmerah, samih pogojih za prestajanje kazni, kot tudi obravnavi zapornic. Vse države se soočajo s prezasedenostjo zaporov, slabimi pogoji za zapornice ter omejenim dostopom do tretmajskih programov, čeprav je rehabilitacija prepoznana kot ključen dejavnik za zmanjšanje povratništva. ZDA izstopa po neprimernih pogojih za zapornice, omejenih rehabilitacijskih možnostih in izrazitih rasnih neenakostih. Kanada večji poudarek daje na rehabilitacijo in pravice zapornic, vendar ostajajo izzivi pri obravnavi domorodnih žensk. Nova Zelandija vključuje kulturno občutljive pristope, vendar se sooča s sistemskim rasizmom, saj Maorke predstavljajo nesorazmerno visok delež zaporske populacije. Na Japonskem je poudarek na reintegraciji, a omejen dostop do oskrbe in močna socialna stigma otežujeta vrnitev zapornic v družbo. V zaključku izpostavljamo nujnost reform, ki bi ženskam v zaporih omogočile bolj humano in celostno obravnavo, izboljšanje življenjskih pogojev, dostop do zdravstvene oskrbe in tretmajskih programov s ciljem uspešne reintegracije in zmanjšanja povratništva.
Keywords: ženski zapori, zapornice, zaporna kazen, Združene države Amerike, Kanada, Japonska, Nova Zelandija, diplomske naloge
Published in DKUM: 19.03.2025; Views: 0; Downloads: 81
Full text (1,90 MB) |
6. Kaznovanje mladoletnih storilcev kaznivih dejanj v Evropi : magistrsko deloMojca Bojc, 2025, master's thesis Abstract: Mladoletni storilci kaznivih dejanj so bili skozi zgodovino različno obravnavani. V preteklosti so bili obravnavni kot odrasli storilci kaznivih dejanj, šele v 16. in 17. stoletju pa so jih začeli obravnavati drugače kot odrasle storilce. V magistrski nalogi smo za predstavitev zgodovine in opisa kaznovanja mladoletnih storilcev v Evropi uporabili deskriptivno metodo. Opravili smo pregled tujih in domačih znanstvenih del in tako preučili kaznovanje mladoletnikov v Evropi ter nato še podrobno analizirali kaznovanje mladoletnikov v Avstriji, Sloveniji, na Madžarskem in na Hrvaškem. Z uporabo primerjalne statistične analize smo iz podatkov iz SPACE I poročil določili trende kaznovanja mladoletnih storilcev kaznivih dejanj v Evropi. Ugotovili smo, da se trend kaznovanja mladoletnikov ne zaostruje, saj se je stopnja zaprtih mladoletnih oseb povečala v treh državah, upadla pa je v 35 državah, od skupno 40 primerjanih. Ugotovili smo, da v evropskih državah za kaznovanje mladoletnikov prevladujeta pravičnostni in zaščitni model, v katera dva se različno vključujejo elementi restorativne pravičnosti (poravnava, mediacija, družinske konference), minimalne intervencije (diverzije, družbeno koristna dela) ter tudi elementi neo-poravnalnega systema. Primerjava med štirimi izbranimi državami pokaže, da je najstrožja kaznovalna politika prisotna v Avstriji, saj smo na podlagi stopenj zaprtih mladoletnikov ugotovili, da je ta v zadnjih letih najvišja v Avstriji. Povprečen delež mladoletnikov v zaporski populaciji je bil v obdobju 2000–2023 najvišji v Avstriji, nato na Hrvaškem, na Madžarskem in najmanjši v Sloveniji.
Keywords: mladoletni prestopniki, kazniva dejanja, kazni, zapori, magistrska dela
Published in DKUM: 21.01.2025; Views: 0; Downloads: 94
Full text (1,45 MB) |
7. 10. Nacionalna konferenca o varnosti v lokalnih skupnostih : Mirna, varna in inkluzivna družba ter varnost v lokalnih skupnostih2024, proceedings of peer-reviewed scientific conference contributions (domestic conferences) Abstract: Zbornik prispevkov predstavlja recenzirane prispevke, ki so bili predstavljeni na 10. Nacionalni konferenci o varnosti v lokalnih skupnostih v Kočevju v novembru 2024. Glavna tema konference je varnost v lokalnih skupnostih, poudarek letošnje konference pa je na mirni, varni in inkluzivni družbi. Prispevki so rezultat raziskovanja v okviru programske skupine Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru »Varnost v lokalnih skupnostih – primerjava ruralnih in urbanih okolij« in sodelovanja s praktiki iz policije in lokalnih skupnosti. Prispevki se osredotočajo na različne vidike zagotavljanja varnosti in zaznave groženj v lokalnih skupnostih, reševanje težav v multikulturnih skupnostih, značilnosti kriminalitete in preventivne ukrepe, preprečevanje mladoletniškega prestopništva, stališča do kaznovanja, kibernetsko varnost in trajnostni razvoj. Prispevki pa hkrati predstavljajo tudi primere dobrih praks.
Keywords: varnost, inkluzivnost, lokalne skupnosti, Slovenija, konferenca
Published in DKUM: 22.11.2024; Views: 0; Downloads: 28
Full text (7,48 MB)
This document has many files! More... |
8. Poročanje medijev o zavodih za prestajanje kazni zapora v Sloveniji : magistrsko deloManca Rupnik, 2024, master's thesis Abstract: Danes v sodobni družbi so mediji za mnoge glavni vir informacij o dogajanju tako na svetovni kot tudi na lokalni ravni. V želji po informiranosti medije spremljamo z branjem rumenega tiska, gledanjem televizije ali preko spleta, kateri je postal izredno pogosto uporabljeno orodje za iskanje novic. Javnost pri tem medijem zaupa, da bodo posredovane informacije resnične, verodostojne in zanesljive, vendar hkrati tudi kakovostne in transparentne. Mediji imajo tako na splošno velik vpliv in moč, kar pa terja odgovornost in skrbno ravnanje s podajanjem ter interpretacijo informacij na vseh družbenih področjih. Zaporsko okolje je zagotovo tema, o kateri mediji pogosto poročajo. Način poročanja o zaporih pa je v primerjavi z ostalimi splošno znanimi temami še toliko bolj pomemben, saj pride v stik z zapori precej majhen delež splošne javnosti, kar pomeni, da si ta ne more oblikovati mnenja in ustvariti percepcije na svoji lastni i izkušnji. V magistrski nalogi smo se osredotočili na poročanje spletnih novičarskih portalov o slovenskih zaporih. V prvem delu smo z deskriptivno in deduktivno metodo opravili sistematičen pregled domače in tuje literature s področja poročanja medijev o zaporih. V drugem delu magistrske naloge pa smo predstavili empirično študijo, v kateri smo pregledali in analizirali prispevke objavljene v zadnjih petih letih na treh spletnih portalih, in sicer na 24ur.com, rtvslo.si. in žurnal24.si. Splošen ton analiziranih prispevkov na spletnih portalih je bil izrazito bolj negativen na portalu žurnal24.si, največ pozitivnih prispevkov je zajel 24ur.com, največji delež nevtralnih novic pa je zajel portal rtvslo.si. Vsi portali so pri analizi čustvenega oz. informativnega tona izrazito pogosteje poročali na čustven način. Vsebina prispevkov se je največkrat osredotočala na sistemske težave slovenskih zaporov, v skladu s čim se je najpogosteje poročalo o pomanjkanju kadra in prostorski stiski ter kaznivih dejanjih posameznikov, predvsem zoper življenje in telo ter zoper javni red in mir. Pri tem sta 24ur.com in žurnal24.si pogosteje izpostavljala kazniva dejanja kot rtvslo.si.
Keywords: zapori, poročanje medijev, Slovenija, magistrska dela
Published in DKUM: 22.10.2024; Views: 0; Downloads: 40
Full text (1,42 MB) |
9. Merjenje strahu pred kriminaliteto v občini Ivančna Gorica : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeAnita Merlak, 2024, undergraduate thesis Abstract: Ljudje smo kompleksna bitja z mnogimi strahovi, bodisi resničnimi ali izmišljenimi, in eden izmed teh strahov je strah pred kriminaliteto. Namen zaključnega dela je z uporabo kvantitativnih metod raziskovanja preučiti strah pred kriminaliteto med prebivalci občine Ivančna Gorica ter identificirati dejavnike, ki se povezujejo s strahom pred kriminaliteto in občutki ogroženosti med prebivalci občine Ivančna Gorica. Diplomska naloga v prvem delu vključuje pregled literature in študij o strahu pred kriminaliteto, v drugem delu pa rezultate kvantitativne raziskave, izvedene s spletno anketo med občani občine Ivančna Gorica. Rezultati raziskave so pokazali, da je po mnenju njenih prebivalcev občina Ivančna Gorica dokaj varna občina. Na splošno imajo posamezniki pozitivno mnenje o urejenosti okolja in občutka varnosti, a hkrati so izpostavili tudi zaskrbljenost glede kriminalitete, še posebej glede števila vlomov, tatvin in vandalizma. Večina ocenjuje varnost kot povprečno, a hkrati meni, da bi občina in policija lahko izboljšala svoje delo pri omejevanju kaznivih dejanj. Statistična analiza odgovorov anketirancev je pokazala, da obstajajo določene razlike v strahu pred kriminaliteto med ženskami in moškimi ter različnimi starostnimi skupinami. Ženske so bolj zaskrbljene zaradi potencialnega vpliva kaznivih dejanj na njihovo vsakdanje življenje, medtem ko se moški počutijo bolj varni in zaznavajo več kaznivih dejanj v svojih soseskah. Starejši občani so v splošnem bolj zaskrbljeni glede kriminalitete v občini.
Keywords: kriminaliteta, merjenje strahu, občina Ivančna Gorica, diplomske naloge
Published in DKUM: 27.09.2024; Views: 0; Downloads: 64
Full text (1,62 MB) |
10. Zgodovinski razvoj zaporov v Združenih državah Amerike : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostKaja Letnar, 2024, undergraduate thesis Abstract: V zaključnem delu je predstavljen zgodovinski razvoj zaporov v Združenih državah Amerike. V prvem delu diplomske naloge je opisan zgodovinski razvoj zaporov, v drugem delu pa je predstavljena sodobna organizacija in usmeritev v ameriškem zaporskem sistemu. Pregled literature temelji na analizi sekundarnih virov v obliki znanstvenih in strokovnih del. Na ameriški kontinent je zamisel o zaporih in prisilnih delavnicah prišla iz Anglije. Začetki zaporov so predstavljale »korekcijske hiše«, konec 18. stoletja pa je zapor postal eden izmed oblik kaznovanja zločincev. Čez slabo stoletje se je razširila ideja, da se čista retribucija zamenja z rehabilitacijo obsojencev, ki naj bi jo dosegli med izvrševanjem kazni odvzema prostosti. Skozi zgodovino so se na ameriškem kontinentu razvijali različni sistemi kaznovanja, in sicer pensilvanski, auburnski ter progresivni sistem, ki je mešanica celičnega in skupnega prestajanja kazni. Zaradi stališča javnosti so se pojavili zasebni zapori, cilj pa ni bila več rehabilitacija obsojencev, temveč kaznovanje (onesposobitev). Ugotovljeno je bilo, da se je zaporski sistem skozi zgodovino na ameriškem ozemlju zelo spreminjal. Imeli so različne kazni, oblike zapiranja in namene kaznovanja. Imajo bogato zgodovino, skozi katero se je oblikoval unikaten sistem, ki obstaja še danes in se sooča s številnimi težavami, ki obsegajo razširjenost nasilja, prezasedenost in visok delež povratnikov.
Keywords: zapori, razvoj, Združene države Amerike, diplomske naloge
Published in DKUM: 26.09.2024; Views: 0; Downloads: 58
Full text (1,20 MB) |
