1. Prezasedenost zaporov v Evropi : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeLoti Ličen, 2023, undergraduate thesis Abstract: V zaključnem delu je predstavljena primerjava zasedenosti zaporov med evropskimi državami. V prvem delu diplomskega dela je bil preučen pojem prezasedenosti, ki se pojavi, ko število zapornikov preseže uradno zmogljivost zapora. Hkrati je bil predstavljen tudi standard za najmanjšo površino življenjskega prostora, ki naj bi ga imel zapornik na voljo. Pri tem je treba opozoriti, da ta standard ni mednarodno sprejet. To je tudi eden izmed razlogov, zakaj prihaja do prezasedenosti. V drugem delu diplomske naloge je bila z analizo statističnih podatkov predstavljena (pre)zasedenost zaporov glede na število zaprtih oseb na 100 mest, stopnja zaprtih oseb na 100.000 prebivalcev, število pripornikov ter zapornikov med leti 2010 in 2020. Ugotovljeno je bilo, da je v splošnem prezasedenost v zaporih evropskih držav v preučevanem obdobju upadala. V obdobju 2010–2022 zgolj deset evropskih držav ni imelo prezasedenih zaporov: Latvija, Lihtenštajn, Luksemburg, Monako, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Slovaška in Velika Britanija (Anglija in Wales). Zaporsko populacijo in s tem prezasedenost zaporov je možno zmanjšati na tri načine. Prvi način predstavlja upravni odziv, ki vključuje gradnjo novih zaporov; drugi način predstavlja predhodne strategije, ki vsebujejo večjo uporabo alternativnih kazni, in tretji način predstavljajo zaledne strategije, ki pomagajo zmanjšati prezasedenost zaporov s pomočjo amnestije. Keywords: zapori, zaporniki, priporniki, prezasedenost zaporov, evropske države, diplomske naloge Published in DKUM: 22.09.2023; Views: 6; Downloads: 2
Full text (1,07 MB) |
2. Zaporsko osebje: primerjava izbranih evropskih držav : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeLaura Kališek, 2023, undergraduate thesis Abstract: Zaporsko osebje igra odločilno vlogo pri delu z obsojenci. Temelj zaključnega dela je preučevanje zaporov in zaporskega osebja v Avstriji, na Hrvaškem, v Sloveniji, na Slovaškem in na Švedskem z namenom poudariti podobnosti in razlike med njimi. Primerjane so značilnosti zakonodaje, zaporskih sistemov in namenov kaznovanja posamezne države, ki, kot je ugotovljeno, povedo veliko o načinu dela zaporskega osebja v totalnih institucijah zapora. Zaporsko osebje predstavlja osrednji subjekt v zaporu in ima veliko odgovornost, saj je glavni izvajalec nalog, obravnava obsojence in z njimi preživi največ časa. Bolj razvidne podobnosti in razlike so se prikazale z analizo statističnih podatkov o zaprtih osebah in zaporskem osebju za obdobje od leta 2000 do leta 2022. Ugotovljeni so bili trendi stopnje zaprtih oseb, števila zaporskega osebja, števila posameznih vrst zaporskega osebja ter razmerja med zaprtimi osebami in zaporskim osebjem za določeno časovno obdobje v izbranih državah. Z analizo statističnih podatkov je bilo ugotovljeno, da se je pri večini obravnavanih evropskih držav trend zaposlovanja zaporskega osebja povečeval. Med zaporskim osebjem je bil v izbranih državah največji delež paznikov, ki je prav tako v izbranem obdobju v vseh državah narasel. Število vodstvenih delavcev in strokovnih delavcev pa je v izbranem obdobju med državami nihalo spremenljivo. Rezultati so pokazali, da se kazenske usmeritve v izbranih državah jasno nagibajo k humanemu ravnanju in rehabilitaciji obsojencev, še posebej pa izstopa Švedska. Keywords: zaporsko osebje, pazniki, obsojenci, diplomske naloge Published in DKUM: 06.09.2023; Views: 62; Downloads: 24
Full text (850,90 KB) |
3. Primerjava resocializacijskih programov za obsojence v Latinski Ameriki : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloLuka Lipovnik, 2023, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo se osredotoča na organizacijo zaporskih sistemov in resocializacijo obsojencev v Latinski Ameriki. Primerjani so bili zaporski sistemi in resocializacijski programi v Kolumbiji, Peruju, Venezueli in Braziliji. Natančneje, je bil fokus dela na primerjavi števil zaprtih oseb v obravnavanih državah, števil zaporskih delavcev, na zaporsko kapaciteto, bivalne pogoje in korupcijo. Ugotovitve kažejo, da vsem obravnavanim državam primanjkuje zaporskega osebja, bivalni pogoji pa so zaradi prenatrpanosti neprimerni. Prav tako je bilo ugotovljeno, da imajo vsi sistemi premalo zaporov za vso zaporsko populacijo. Korupcija je prisotna v vseh zaporskih sistemih izbranih držav. Primerjava resocializacijskih programov je bila narejena na podlagi dela, izobraževanja, rekreacije in religije. Ugotovite kažejo, da imajo Kolumbija, Peru, Venezuela in Brazilija implementirane različne oblike resocializacijskih programov. Obsojencem so na voljo rekreacija, kjer lahko igrajo različne športne in namizne igre in gledajo televizijo. V vseh državah so uveljavljeni izobraževalni programi, vendar je njihova izvedba otežena zaradi pomanjkanja kadra. Religija predstavlja najpomembnejši element v procesu resocializacije obsojencev v izbranih latinskoameriških državah. Glavna ovira pri uspešni implementaciji resocializacijskih programov v zaporih poleg prenatrpanosti predstavlja pomanjkanje in nezainteresiranost vodilnega kadra, kot tudi zaporskih delavcev za uvajanje resocializacije obsojencev. Keywords: resocializacija, zaporski sistemi, primerjave, Latinska Amerika, diplomske naloge Published in DKUM: 06.09.2023; Views: 40; Downloads: 16
Full text (753,05 KB) |
4. Criminal Justice and Security in Central and Eastern Europe : the United Nations sustainable development goals - rural and urban safety ans security perspectives2023 Abstract: The fourteenth international biennial conference Criminal Justice and Security in Central and Eastern Europe, organised by the Faculty of Criminal Justice and Security, University of Maribor (UM FCJS) on 12–14 September 2023, is subtitled The United Nations Sustainable Development Goals – Rural and Urban Safety and Security Perspectives and addresses current challenges related to the UN SDGs and the provision of security in local communities. Topics of the conference are related to a research project of the UM FCJS on local safety and security – rural and urban perspectives (2019-20124) based on the UN SDGs that aim at the development of democratic societies trying to achieve seventeen ambitious goals globally. The conference is also a milestone that signifies thirteen years of membership of the UM FCJS in the United Nation’s Academic Impact Network (UNAI). The book of abstracts includes more than sixty abstracts of papers presented at the conference. The main topics of this year’s conference are rural criminology, criminal justice, policing, covid-19, crime, criminality, crime prevention, perception of crime, crime analysis, safety, security, community (oriented) policing, victimology and penology. Thanks for this great academic event go to the programme and organising committees, authors, participants and conference supporters nationally and internationally. Keywords: Criminal justice, criminology, UN SDGs, local, security, local, urban, rural Published in DKUM: 01.09.2023; Views: 51; Downloads: 22
Full text (9,05 MB) This document has many files! More... |
5. Odnosi med zaporskimi akterji: študija v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig : magistrsko deloZala Osterc, 2023, master's thesis Abstract: Za svetovno nizko stopnjo števila zaprtih žensk gre razloge iskati v večji konformnosti žensk do kazenskopravnih norm in posledično nižjo udeležbo v deviantnih in kriminalnih dejanjih. Gre za fenomen tako formalnega kot neformalnega družbenega nadzorstva nad ženskami, sestavljenega iz številnih neformalnih pravil in pričakovanj, izhajajočih iz spolnih ideologij in struktur, ki zmanjšujejo možnosti za kršenje pravil in izvajanje kaznivih dejanj. V zaključnem delu se osredotočamo na dinamiko odnosov in zaznano stopnjo legitimnosti zaporskih delavcev pri obsojenkah v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig. V študiji je bila preučena domača in tuja literatura in do sedaj opravljene študije o odnosih in legitimnosti zaporskih sistemov, poleg teoretičnega pregleda je bila opravljena tudi kvalitativna študija v edinem ženskem zaporu v Sloveniji, na Igu. S pomočjo strukturiranih intervjujev z obsojenkami so bile merjene različne spremenljivke o odnosih med zaporskimi akterji, zaznavi legitimnosti zaporskih delavcev pri obsojenkah in njihovi prilagoditvi ter zadovoljstvu z zaporskim sistemom. Ugotovitve so pokazale, da odnosi med zaporskimi akterji predstavljajo srce dobro delujoče zaporske institucije, ki temelji na spoštovanju, zakonitosti in pravičnosti. Dinamičnost in dualnost odnosov med zaporskimi delavci in obsojenkami pa hkrati predstavljata strukturni konflikt, ki ga žene neenakovreden položaj zaporskih akterjev, tj. nosilcev moči in njegovih prejemnikov. Kakovostni odnosi vodijo do razvoja zaupanja pri obsojenkah v avtoriteto zaporskih delavcev, kar predstavlja temelj legitimnega in učinkovitega zaporskega sistema. Razumevanje kompleksnosti in dinamičnosti zaporskega okolja se je izkazalo za ključno pri implementaciji dobrih praks, usmerjenih v resocializacijo obsojenk. Keywords: zapori, obsojenke, zaporski delavci, odnosi, legitimnost, magistrska dela Published in DKUM: 24.07.2023; Views: 159; Downloads: 57
Full text (835,55 KB) |
6. Problematika odvisnosti od prepovedanih drog v zaporih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeMonika Martinc, 2023, undergraduate thesis Abstract: Odvisnost od prepovedanih drog je pereč problem današnje družbe, saj ima številne negativne učinke, tako na posameznika, ki je odvisen od prepovedanih drog, kot tudi na ostale ljudi. Prepovedane droge pa so v tesni povezavi s kriminaliteto in posledično tudi z zapori, kjer je velik delež oseb s težavami zaradi uporabe prepovedanih drog. V zaključnem delu predstavljamo problematiko odvisnosti od prepovedanih drog v zaporih, predvsem izzive, s katerimi se soočajo odvisniki in uporabniki prepovedanih drog in posledično tudi ostale zaprte osebe. Izpostavljamo predvsem problematiko odvisnosti od prepovedanih drog v slovenskih zaporih. Ugotovili smo, da so osebe, ki so odvisne od prepovedanih drog ali imajo težave zaradi uživanja prepovedanih drog, med prestajanjem kazni zapora izpostavljene večjim zdravstvenim tveganjem, nasilju in prepirom. Analiza števila odvisnikov oziroma oseb, ki imajo težave z uživanjem prepovedanih drog v slovenskih zaporih, v obdobju med letoma 2000 in 2021 je pokazala, da število le-teh narašča. Tako se v slovenskih zaporih povečuje tudi število zaprtih oseb na substitucijski terapiji. Analiza količine najdene prepovedane droge v slovenskih zaporih, pa nakazuje, da se le-ta v obdobju od leta 2000 do 2021 spreminja, saj se leta 2013 začnejo pojavljati večje količine sintetičnih drog. Keywords: prepovedane droge, odvisnost, slovenski zapori, diplomske naloge Published in DKUM: 26.05.2023; Views: 204; Downloads: 63
Full text (912,01 KB) |
7. Primerjava kaznovanja na Danskem, Ferskih otokih in Grenlandiji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeLeon Krmac, 2023, undergraduate thesis Abstract: V zaključnem delu se osredotočamo na primerjavo kaznovanja na Danskem, Ferskih otokih
in Grenlandiji. V prvem delu zaključnega dela smo z uporabo opisne metode opravili pregled
literature, na podlagi katerega smo opredelili značilnosti kriminalitete na Danskem, Ferskih
otokih in Grenlandiji. Hkrati smo izpostavili socio-ekonomske in demografske dejavnike, ki
vplivajo na kriminaliteto na izbranih območjih. Ugotovili smo, da imajo na Grenlandiji, v
primerjavi z Dansko in Ferskimi otoki, visoko stopnjo spolnih deliktov in kaznivih dejanj zoper
življenje in telo. V drugem delu zaključnega dela smo predstavili sisteme kaznovanja na
Danskem, Ferskih otokih in Grenlandiji. Z analizo statističnih podatkov o zaporskih
populacijah smo prikazali stanje na področju kaznovanja primarno zaprtih oseb.
Grenlandija izstopa v kontekstu nordijske izjemnosti, ki se kaže v nizki stopnji zaprtih oseb,
pogosti rabi alternativnega kaznovanja in progresivni obravnavi obsojencev. V primerjavi z
Dansko in Ferskimi otoki, ki imajo eno izmed najnižjih stopenj zaprtih oseb na svetu, ima
Grenlandija večje število zaprtih oseb na 100.000 prebivalcev. Na stopnjo zaprtih oseb
vpliva tudi še vedno prisotna povezanost z danskim pravosodjem in večja nasilnost
grenlandske družbe v primerjavi s fersko, kar rezultira v daljših kaznih. Ugotovili smo, da je
grenlandski sistem kazenskega pravosodja v primerjavi s kazenskopravnim sistemom na
Ferskih otokih bolj avtonomen od danskega Keywords: zapori, kaznovanje, Danska, Ferski otoki, Grenlandija, diplomske naloge Published in DKUM: 23.05.2023; Views: 165; Downloads: 42
Full text (1,04 MB) |
8. Prilagoditev obsojencev na zaporsko življenje : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeTjaša Arnič, 2023, undergraduate thesis Abstract: Prilagoditev na okolje, v katerem se ljudje nahajajo, je za delovanje njih samih zelo pomembno. Obsojenci se za to, da lahko prestanejo zaporno kazen, morajo vsaj delno, če ne v celoti, prilagoditi zaporskemu življenju (zaporskim pravilom, zaporskim delavcem, zaporskemu okolju in ostalim obsojencem). Proces prilagajanja obsojenca je kompleksen, zato smo v diplomskem delu postavili naslednji dve raziskovalni vprašanji: »Kateri dejavniki vplivajo na prilagoditev obsojenca na življenje v zaporu?« in »Kakšno vlogo imajo deprivacijski in importacijski dejavniki v postopku prilagoditve obsojenca na življenje v zaporu?« Ugotovili smo, da na prilagoditev obsojencev na zaporsko življenje vplivajo tri večje skupine dejavnikov: individualne značilnosti, značilnosti kazni in okoljski dejavniki. Omenjene skupine dejavnikov skupaj tvorijo importacijski in deprivacijski model, ki imata prav tako pomembno vlogo pri razumevanju prilagoditve obsojenca na zapor. Študije kot najpomembnejše importacijske dejavnike izpostavljajo starost, socialno podporo, izobrazbo, psihološko stanje obsojenca in predhodno kaznovanost. Med deprivacijske dejavnike pa raziskovalci uvrščajo pomanjkanja, ki obsojenca doletijo ob prihodu v zapor: pomanjkanje heteroseksualnih odnosov, varnosti, pri ženskah z otroki vlogo materinstva, intimnega prostora ter dobrin in storitev. Ugotovili smo, da je modela treba preučevati kombinirano, saj lahko le tako prilagoditev obsojencev na življenje v zaporu razumemo v celoti. Keywords: obsojenci, življenje v zaporu, deprivacijski model, importacijski model, prilagoditev na zapor, diplomske naloge Published in DKUM: 30.03.2023; Views: 241; Downloads: 79
Full text (1008,90 KB) |
9. Pogledi strokovnih delavcev na tretma obsojencev : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeAnamarija Rožič, 2022, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo se osredotoča na poglede strokovnih delavcev na tretma obsojencev. V prvem delu predstavlja zgodovinski razvoj tretmanske ideje v svetu in v Sloveniji, kritike ter zaporski sistem v Republiki Sloveniji. V drugem empiričnem delu predstavljamo ugotovitve analize intervjujev s strokovnimi delavci, zaposlenimi v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni, s katerimi se je želelo ugotoviti, kako poteka njihovo delo v zavodu, kakšno je njihovo mnenje o učinkovitosti tovrstnih programov ter kakšna je po njihovem mnenju motivacija obsojencev za vključevanje v programe. Intervjuji, opravljeni v začetku leta 2022, so pokazali, da so strokovni delavci vključeni v vsa področja posameznikovega življenja med prestajanjem zaporne kazni, saj obsojence nenehno spremljajo in vodijo ter jih spodbujajo pri rehabilitaciji. Ugotovljeno je bilo, da je večina posameznikov zunanje motivirana za vključevanje v tretmanske programe, kar pomeni, da se v programe vključujejo zaradi ugodnosti. Hkrati pa se v zavodih pojavlja ''tretmanska igra'', pri kateri se obsojenci pretvarjajo, da so se poboljšali, z namenom čim hitrejše pridobitve ugodnosti. Učinkovitost programov je težko oceniti, saj kriterij za merjenje uspešnosti ni vzpostavljen, prav tako pa vsak obsojenec tretma dojema drugače. V zavodih za prestajanje kazni zapora se strokovni delavci dnevno trudijo v obsojencih vzbuditi notranjo motivacijo, kajti le tako je resocializacija uspešnejša. Keywords: penologija, tretma obsojencev, resocializacija, motivacija, diplomske naloge Published in DKUM: 13.10.2022; Views: 324; Downloads: 66
Full text (1,30 MB) |
10. Medicinski poskusi na zapornikih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeNika Poredoš, 2022, undergraduate thesis Abstract: Ljudje se v poskusih uporabljajo že od antičnih časov. Poročila o biomedicinskih poskusih v zaporih izvirajo že iz let 1906 in 1912, drugi zgodnji primeri so poskusi iz leta 1915 in od leta 1919 do 1922. Izkoriščanje in zlorabe zapornikov kot medicinskih subjektov pa so dosegli vrhunec med drugo svetovno vojno. V nacističnih koncentracijskih taboriščih, japonski enoti 731 in na ameriških ujetnikih so izvajali raziskave, ki jim danes lahko rečemo krute, barbarske in nehumane. V Združenih državah Amerike so raziskave o biomedicini potekale že od leta 1934, na Japonskem je enota 731 v 30. in 40. letih 20. stoletja izvajala brutalne eksperimente na tisočih zapornikih. Najbolj poznan in moralno najnižji nivo pa so predstavljali poskusi, ki jih je izvajal dr. Josef Mengele na judovskih zapornikih v koncentracijskih taboriščih. Vprašanje etike v zvezi z medicinskimi poskusi v Nemčiji med drugo svetovno vojno je bilo ključno na nürnberških sojenjih. Nürnberški kodeks iz leta 1947 na splošno velja za prvi dokument, ki določa etične predpise pri eksperimentiranju na ljudeh na podlagi informirane privolitve. Leta 1964 je Svetovna zdravniška organizacija kot odgovor na širjenje Nürnberškega kodeksa razvila Helsinško deklaracijo, ki je ponovila številna pomembna načela Kodeksa. Kljub temu so zaporniki še vedno postajali žrtve znanstvenega izkoriščanja s strani industrije biomedicinskih raziskav. Sedaj kazenski zakoni nekaterih držav, podprti s številnimi mednarodno sprejetimi dokumenti, popolnoma prepovedujejo raziskave, ki vključujejo zapornike. S študijo primerov medicinskih poskusov na zapornikih med drugo svetovno vojno v Nemčiji, na Japonskem in v Združenih državah Amerike ter poglobljeno analizo primarnih in sekundarnih virov podatkov smo pokazali, da so se medicinski poskusi v Nemčiji, na Japonskem in v Združenih državah Amerike pred in med drugo svetovno vojno razlikovali. V Nemčiji in na Japonskem so zapornike izkoriščali brez njihove privolitve, v Združenih državah Amerike pa so zahtevali pisno privolitev od raziskovalnih subjektov. Ugotovitve so pokazale, da pomanjkanje nadzora pristojnih oblasti ni bil primarni razlog za izvajanje poskusov na zapornikih pred in med drugo svetovno vojno. Keywords: poskusi na zapornikih, druga svetovna vojna, diplomske naloge Published in DKUM: 11.10.2022; Views: 319; Downloads: 74
Full text (1012,42 KB) |