| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Uvajanje avtomatov z zdravo prehrano v zdravstvene in socialno varstvene ustanove ter na fakultete v Sloveniji
Nastja Habjanič, 2020, magistrsko delo

Opis: Prodajni avtomati predstavljajo del prehranske ponudbe, ki ima velik vpliv na zdravje posameznika. Eden izmed ključnih ciljev glede ustrezne prehrane in telesne dejavnosti je zagotavljanje zdravih prehranskih izbir za bolnike, osebje in obiskovalce v sistemu zdravstvenega varstva in socialno varstvenih zavodih ter na fakultetah. Namen raziskave je bil ugotoviti nakupne navade na prodajnih avtomatih v zdravstvenih in socialno varstvenih ustanovah ter na fakultetah. Izvedli smo anketo, v katero je bilo vključenih 1000 anketirancev splošne populacije v Sloveniji. Anketni vprašalnik je vseboval 18 vprašanj. Ugotovili smo, da, zaradi hitrega tempa življenja in dolge odsotnosti od doma zaradi služb, šole itd., se anketiranci v veliki meri poslužujejo nezdravih izbir v prehranjevalnih avtomatih, vendar bi si v le-teh, sodeč po odgovorih, želeli bolj zdrave ponudbe. Rezultati prikazujejo, da bi se 73 % anketirancev posluževalo zdrave izbire hrane v prodajnih avtomatih, če bi ta bila na voljo ter da se največ nakupov opravi v javnih ustanovah in na fakultetah. Z rezultati smo dokazali, da obstaja povezava med nakupom hrane iz prodajnega avtomata in razpoložljivim časom anketiranca. Rezultati bodo uporabljeni v okviru projekta MOJA IZBIRA = VEŠ, KAJ JEŠ IZBIRA, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije v okviru Programov na področju prehrane in telesne dejavnosti za zdravje do leta 2022.
Ključne besede: prodajni avtomati, zdrava prehrana, zdravstvene ustanove, socialno varstvene ustanove, fakultete
Objavljeno: 30.09.2020; Ogledov: 108; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

2.
Termična obdelava odpadnega blata s čistilne naprave s torefikacijo in pirolizo
Nastja Habjanič, 2019, magistrsko delo

Opis: Količina odpadnega blata po svetu se povečuje, saj se vedno več odpadnih voda zbira v kanalizaciji in nato obdeluje na vedno večjem številu komunalnih čistilnih naprav. Odstranjevanje odpadnega blata, predstavlja komunalnim podjetjem veliko finančno breme. Izziv s katerim se spoprijemajo strokovnjaki, je najti stroškovno učinkovite in inovativne rešitve, ki se bodo odzivale na okoljske in zakonodajne pritiske. Odvečno biološko blato komunalnih čistilnih naprav za čiščenje odpadnih vod predstavlja pomemben tok komunalnih odpadkov. V Sloveniji nastane dnevno preko 60 ton oziroma letno 20.000 ton suhe snovi. Tak odpadek ima v seznamu odpadkov klasifikacijsko številko 19 08 05 in je nenevaren, saj vsebnost potencialnih okoljsko kritičnih komponent ne presega mejnih vrednosti. Z magistrsko nalogo smo se lotili obdelave odpadnega blata iz komunalne in industrijske čistilne naprave. Pri tem so naši vzorci bili že predhodno obdelani z dehidracijo. Vzorce smo nato sušili do konstantne mase. Sledila je termična obdelava s procesom torefikacije; pirolizo, izveden je bil še razklop z zlatotopko, da smo preverili kakšna je vsebnost težkih kovin. Na koncu smo izdelali pelet z vezivom iz žagovine in ga žarili pri različnih temperaturah, da bi ugotovili pri kateri temperaturi pepel steče.
Ključne besede: odpadno blato, torefikacija, piroliza, Aqua regia
Objavljeno: 23.09.2019; Ogledov: 592; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

3.
Vpliv prašičje in goveje gnojevke na kalitev topolistne kislice (Rumex obtusifolius L.)
Nastja Habjanič, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Med letoma 2016 in 2017 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede izvedli poskus kalitve semena topolistne kislice (Rumex obtusifolius L.). V poskusu smo proučevali kalivost svežega semena, kalivost semena, namočenega v prašičjo in govejo gnojevko po 2., 4. in 19. tednih, ter kalivost semena, najprej namočenega v vampni sok in nato še v gnojevki. Kalilne poskuse smo izvajali v kalilni omari, v petrijevkah, v katere smo namestili tri slojni filtrirni papir in prilili 25 ml deionizirane vode. V vsako petrijevko smo položili 30 semen topolistne kislice vsakega obravnavanja, v štirih ponovitvah. Po potrebi smo semenom v petrijevkah tekom trajanja poskusa dodali deionizirano vodo. Ugotavljamo, da se z daljšanjem časa izpostavljenosti semena gnojevkam manjša delež kalivosti, da kombinacija namočenosti semena v vampnem soku in nato še v gnojevki značilno zmanjša življenjsko sposobnost semena topolistne kislice.
Ključne besede: topolistna kislica, gnojevka, kalivost semena, svetloba, vampni sok
Objavljeno: 14.09.2017; Ogledov: 711; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (706,22 KB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici