| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 50
First pagePrevious page12345Next pageLast page
1.
Odličnost glasbenega nastopanja
Ženet Vidovič, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Namen magistrske naloge je predstaviti veščine uspešne psihične priprave na glasbeni nastop. Cilj je opredelitev glasbenega nastopanja, predstavitev kriterijev odličnosti glasbenega nastopanja in dejavnikov, ki vplivajo na glasbeno nastopanje. Poglaviten cilj je predstaviti optimalno psihično pripravo na glasbeni nastop in strategije za doseganje le-te. Magistrsko delo na to tematiko prinaša novosti in je odprto za raziskovanje, zato je metodološko razdeljeno na že znane (znanstvene) vire, primerjave le-teh in morebitna nova odkritja. V empiričnem delu s pomočjo vodenja doživljajskega dnevnika lastnih zunanjih in notranjih vplivov in občutij na telo pred, med in po glasbenih nastopih spoznavam, ali strategije optimalne psihične priprave in zunanji dejavniki vplivajo na moje glasbene nastope.
Keywords: glasbeno nastopanje, osebnost, kriteriji odličnosti, psihična priprava, strategije psihične priprave
Published: 11.06.2019; Views: 802; Downloads: 112
.pdf Full text (505,71 KB)

2.
Učinek poslušanja glasbe na izbiro aktivnosti pri otrocih in mladostnikh s posebnimi potrebami
Romana Pušnik, 2018, master's thesis

Abstract: Glasba in zvok igrata pomembno vlogo v zgodnjem otroštvu in celostnem razvoju otrok, še posebej pa so na glasbo odzivni otroci in mladostniki s posebnimi potrebami. Namen raziskave je bil ugotoviti učinek glasbenega ozadja na izbiro prostočasnih dejavnosti pri otrocih in mladostnikih s posebnimi potrebami. Opazovali smo čustveno-vedenjski odziv na različne glasbene zvrsti ter učinek glasbe na motivacijo, pozornost ter psiho-fizično delovanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Dodatno smo s pomočjo polstrukturiranega intervjuja preverili uporabo glasbe in prostočasnih aktivnosti v domačem okolju. V raziskavo so bili vključeni štirje otroci s posebnimi potrebami z zmerno, lažjo in težjo motnjo v duševnem razvoju, ki so vključeni v posebni program vzgoje in izobraževanju ter bivajo v domu za učence s posebnimi potrebami. Vsak udeleženec je sodeloval pri štirih srečanjih, kjer so bili izpostavljeni štirim različnim zvrstem glasbe v senzorni sobi, z namenom širšega izbora prostočasnih dejavnosti. Rezultati so pokazali, da ima glasbeno ozadje pozitivne učinke na čustvovanje, vedenje, motivacijo in vztrajnost ter da ima pri izbiri prostočasnih dejavnosti pomembno vlogo. Predstavljene so tudi omejitve raziskave ter predlogi za nadaljnje raziskovanje.
Keywords: glasbene dejavnosti, celostni razvoj otroka, otroci s posebnimi potrebami, glasbena terapija, zvočno ozadje
Published: 13.12.2018; Views: 500; Downloads: 117
.pdf Full text (1,74 MB)

3.
Doživljanje izvajalske anksioznosti v povezavi s perfekcionizmom in refleksijo/ruminacijo pri solističnih pevcih različnih glasbenih žanrov
Sintija Leva Bukovnik, 2018, master's thesis

Abstract: S svojo raziskavo smo želeli preveriti povezave med izvajalsko anksioznostjo (IA), ruminacijo, refleksijo in perfekcionizmom pri glasbenikih razilčnih glasbenih žanrov. Naš vzorec je obsegal 282 udeležencev (116 moških, 166 žensk), starih povprečno 27,61 let, ki solistično nastopajo v narodno-zabavni, zabavni, jazz in klasični zvrsti glasbe. Rezultati so pokazali, da med izvajalsko anksioznostjo in posameznimi dimenzijami perfekcionizma obstajajo pomembne pozitivne in negativne povezave; med IA in osebnimi standardi je bila prisotna nizka negativna povezanost, medtem ko se IA zmerno pozitivno povezuje z dvomom v dejanja, pričakovanji staršev in starševsko kritiko. Izvajalska anksioznost se je povezovala tako z refleksijo kot ruminacijo, pri čemer je bila povezava med izvajalsko anksioznostjo in ruminacijo srednje pozitivna, z refleksijo pa nizko pozitivna. Ugotovili smo, da obstajajo pomembne razlike v doživljanju IA glede na glasbeni žanr; izvajalci klasične glasbe doživljajo največ IA, sledijo jazz izvajalci in izvajalci zabavne glasbe, najmanj IA pa doživljajo izvajalci narodno-zabavne glasbe.
Keywords: Izvajalska anksioznost, glasbeniki, perfekcionizem, ruminacija, refleksija, glasbeni žanr
Published: 08.10.2018; Views: 506; Downloads: 99
.pdf Full text (991,13 KB)

4.
Povezanost duhovnosti, religioznosti in hvaležnosti s subjektivnim blagostanjem: primerjava med Slovenci, živečimi v Argentini, in Slovenci, živečimi v Sloveniji
Maja Žnidaršič, 2018, master's thesis

Abstract: Namen raziskave je bil ugotoviti, če obstajajo med Slovenci, živečimi v Argentini, in Slovenci, živečimi v Sloveniji, v subjektivnem blagostanju razlike v povezavi z duhovnostjo, religioznostjo in hvaležnostjo. Končni vzorec je zajemal 295 udeležencev in sicer 141 Slovencev v Argentini (preseljenih po 2. svetovni vojni), starih med 10 in 90 let in 154 Slovencev iz matične domovine, starih med 17 in 64 let. V vzorcu argentinskih Slovencev je bilo zajetih 58 moških in 82 žensk. Vzorec Slovencev iz matične domovine je zajemal 35 moških in 119 žensk. Udeleženci raziskave so vprašalnik izpolnili preko spleta. Rezultati raziskave so pokazali, da med religioznimi Slovenci, živečimi v Argentini, in Slovenci, živečimi v Sloveniji, glede na primerjane koncepte ni statistično pomembnih razlik. Na celotnem vzorcu se je pokazalo, da se vse tri mere subjektivnega blagostanja statistično pomembno povezujejo s hvaležnostjo, pri čemer sta se zadovoljstvo z življenjem in pozitivni afekt s hvaležnostjo povezovala pozitivno, negativni afekt pa šibko negativno. Hvaležnost se je v obeh skupinah pozitivno povezovala z merami duhovnosti. Najmočneje se je s hvaležnostjo povezovala dimenzija obče povezanosti. Mere duhovnosti so se pozitivno povezovale z zadovoljstvom z življenjem in pozitivnim afektom, medtem ko se subjektivno blagostanje in pogostost udeleževanja pri verskih obredih nista statistično pomembno povezovala. Pomembne razlike med skupinama so se pojavile pri specifičnih vidikih religioznosti, ki govorijo o razlogih za vključevanje v verske aktivnosti udeležencev. Slovenci v Argentini v večji meri povezujejo vključevanje v verske aktivnosti z utrjevanjem nacionalne identitete in udeleževanjem družine in sorodnikov v le te. Tudi sveto mašo povezujejo z ohranjanjem izročila staršev/starih staršev in z razvijanjem osebnega odnosa z Bogom v višji meri kot Slovenci iz matične domovine.
Keywords: subjektivno blagostanje, duhovnost, religioznost, hvaležnost, medkulturne razlike, argentinski Slovenci
Published: 01.10.2018; Views: 569; Downloads: 96
.pdf Full text (1,01 MB)

5.
Učinki glasbene terapije na otroke s posebnimi potrebami v predšolskem obdobju
Manca Černi, 2018, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšne učinke ima izvajanje izbranih tehnik glasbene terapije na otroke s posebnimi potrebami v predšolskem obdobju. V raziskavi je sodelovalo pet otrok iz razvojnega oddelka vrtca Litija, ki so vključeni v prilagojen program za predšolske otroke različnih starosti in imajo različne primanjkljaje na razvojnih področjih (govorno-jezikovnem, gibalnem, senzornem in kognitivnem področju). V namen raziskave smo izvedli 10 glasbenih delavnic, ki smo jih s pomočjo video posnetkov analizirali in evalvirali. Izvedli smo multiplo študijo primera in pri izbrani deklici dodatno evalvirali napredek s pomočjo metode petih korakov H. M. Ridder. Rezultati so pokazali napredek na vseh področjih razvoja (na motoričnem, kognitivnem in socialnem), največji napredek pa se je pokazal na področju pozornosti in koncentracije.
Keywords: glasbena terapija, otroci s posebnimi potrebami, predšolsko obdobje, razvojni vrtec
Published: 11.06.2018; Views: 782; Downloads: 147
.pdf Full text (1,19 MB)

6.
Katere glasbene zvrsti najraje poslušajo predšolski otroci?
Katarina Habe, Tomaž Bratina, 2018, original scientific article

Abstract: Namen naše raziskave je bil ugotoviti, kakšne so glasbene preference predšolskih otrok ter v kolikšni meri so povezane z glasbenimi preferencami staršev. V kvantitativnem delu raziskave je sodelovalo 250 otrok, starih 5 in 6 let, od tega 118 dečkov in 132 deklic. V kvalitativni del pa smo vključili 15 otrok in po enega od staršev teh otrok. Udeleženci so ocenjevali všečnost enominutnih posnetkov desetih najpogostejših glasbenih zvrsti in v kvalitativnem delu podajali tudi razloge za všečnost oziroma ne všečnost. Rezultati so pokazali, da predšolski otroci pozitivno vrednotijo vse glasbene zvrsti, najbolj pa otroško pesem v izvedbi otroka. Primerjava glasbenih preferenc otrok in staršev kaže, da so le-te pomembno povezane.
Keywords: predšolski otroci, glasbene preference, glasbene zvrsti, slušna odprtost, starševski vpliv
Published: 14.05.2018; Views: 1160; Downloads: 281
.pdf Full text (523,99 KB)
This document has many files! More...

7.
Vpliv glasbene terapije na odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju
Jerneja Kvasnik, 2017, master's thesis

Abstract: Namen pričujočega magistrskega dela je bil proučiti, ali strukturirane delavnice glasbene terapije pozitivno vplivajo na odrasle z motnjami v duševnem razvoju na različnih področjih, in sicer na njihovo: verbalno in neverbalno komunikacijo, ustvarjalnost in domišljijo, urjenje socialnih spretnosti, samopodobo udeleženih, ritem in skupinsko dinamiko ter počutje. Pri tem magistrskem delu je bilo uporabljeno kvalitativno raziskovanje, in sicer multipla študija primera. Podatke smo pridobili s pomočjo sistematičnega opazovanja, dnevniških zapisov, introspektivnega poročila iz terapevtskega dnevnika (Knoll, Knoll, 2009), analize skupine po EBL metodi (Rutten - Saris, 1992 povz. po Bižal, 2016, str. 54), intervjujev s klienti pred in po srečanjih in intervjuja s strokovnim delavcem Varstveno delovnega centra Muta. Izvedeno je bilo deset strukturiranih delavnic glasbene terapije v časovnem razmiku treh mesecev s petimi odraslimi uporabniki, ki imajo zmerno motnjo v duševnem razvoju. Rezultati raziskave so pokazali, da so strukturirane delavnice glasbene terapije pozitivno vplivale na vključene uporabnike v to raziskavo na vseh raziskovanih področjih. Še posebej se je videl napredek pri izboljšanju njihovega počutja, urjenju nekaterih socialnih spretnosti ter izboljšanju ritma in skupinske dinamike. Nekoliko manjši napredek pa je bil viden pri izboljšanju njihove verbalne in neverbalne komunikacije.
Keywords: glasbena terapija, glasbena improvizacija, zmerna motnja v duševnem razvoju, Varstveno delovni center, vseživljenjsko učenje
Published: 13.12.2017; Views: 954; Downloads: 171
.pdf Full text (590,68 KB)

8.
Analiza dejavnikov učnega okolja na osnovi modela hierarhije potreb Abrahama Maslowa
Katja Košir, Katarina Habe, 2013, review article

Abstract: V prispevku analiziramo nekatere dejavnike učnega okolja z vidika enega izmed najbolj uveljavljenih modelov motivacije hierarhije potreb Abrahama Maslowa. Ta model lahko učitelju predstavlja smiselno orodje za analizo možnih dejavnikov manj ustrezne učenčeve učne prilagojenosti. Na posameznih ravneh potreb predstavljamo nekatere koncepte, ki predstavljajo dejavnike učnega okolja. Na ravni fizioloških potreb navajamo pregled raziskav, ki so preučevale ergonomske dejavnike učnega okolja. Na ravni potreb po varnosti opisujemo koncepta vodenja razreda in medvrstniškega nasilja ter predstavljamo nekatere ključne raziskovalne ugotovitve na obeh področjih. Na ravni potreb po sprejetosti in ljubezni analiziramo vidike pozitivne razredne klime ter opisujemo koncept socialne sprejetosti učencev. Znotraj potrebe po samospoštovanju in dosežkih umestimo sodobna spoznanja o oblikovanju učne samopodobe učencev. Koncept zanosa pa predstavljamo kot enega izmed ključnih dejavnikov, ki učitelju omogočajo uresničevanje potrebe po samouresničevanju ter spodbujanje osebnostnega razvoja učencev. Na osnovi pregleda raziskav na navedenih področjih izpeljemo nekaj priporočil, ki učitelju omogočajo učinkovito spodbujanje celostnega razvoja učencev.
Keywords: učno okolje, razredna klima, socialna sprejetost, učna samopodoba, dejavniki učnega okolja, hierarhija potreb Abrahama Maslowa, vodenje razreda, zanos
Published: 19.09.2017; Views: 1567; Downloads: 198
.pdf Full text (698,36 KB)
This document has many files! More...

9.
Pomen in vloga učitelja pri poučevanju otrok z disleksijo pri pouku glasbe
Tina Neuvirt, 2017, master's thesis

Abstract: Zadnja leta so učne težave učencev aktualna tematika učiteljev, stroke in staršev. Disleksija je sicer že dobro raziskana, a ker se ta nanaša zlasti na težave z besedili, je raziskav na tovrstnem področju v povezavi s poukom glasbe občutno manj. Namen tega magistrskega dela je bil raziskati in predstaviti značilnosti, ki se pojavljajo pri učencih z disleksijo pri pouku glasbe, in na osnovi tega opredeliti vlogo učiteljev pri poučevanju otrok z disleksijo pri pouku glasbe. V metodološkem delu smo uporabili kvalitativno raziskovalno metodo. V raziskavo je bilo vključenih 14 učiteljev na osnovnih šolah, ki učijo glasbeno umetnost. Z analizo intervjujev je bilo ugotovljeno, da je znanje o disleksiji pomanjkljivo, saj se večini zdi, da nimajo usvojenih ustreznih veščin za delo z učenci z disleksijo. Izobraževanj o disleksiji se udeležijo redki, medtem ko so v času študija pridobili zgolj osnovne informacije o tem. Pred zaposlitvijo so učitelji večinoma skopo seznanjeni z informacijami o disleksiji. Zatorej sta nadvse pomembni lastna angažiranost in želja po znanju, ki jo pokažejo. Učenci z disleksijo imajo med seboj različne težave, zato se prilagoditve učiteljev posledično razlikujejo (nekaterim gre npr. odlično pri branju notne partiture, tako prilagoditve na tem področju ne potrebujejo, preostalim pa to povzroča velike težave in učitelj uporabi primerne prilagoditve). Otroci z disleksijo so načeloma uspešni pri pouku glasbene umetnosti, nekateri na določenih področjih tudi izstopajo (tj. npr. poslušalsko, ustvarjalno področje). Večina učiteljev je že predhodno seznanjena o učencu z disleksijo, o čemer jih praviloma obvestijo specialna ali socialna delavka in drugi učitelji, s katerimi pogosto sodelujejo.
Keywords: učenci z disleksijo, glasbena umetnost, učitelji, prilagoditve, lastna angažiranost, uspešnost
Published: 28.07.2017; Views: 885; Downloads: 123
.pdf Full text (649,64 KB)

10.
Razlike v praksi glasbene terapije otrok s posebnimi potrebami v Sloveniji in Novi Zelandiji
Aleksandra Verbošt, 2017, master's thesis

Abstract: Glasbena terapija je disciplina, ki glasbo uporablja z namenom. Glasba se uporablja kot terapevtsko sredstvo za izboljšanje kakovosti življenja pri vseh starostnih skupinah in nudi edinstven proces kot alternativno obliko neverbalne komunikacije z glasbenim medijem, hkrati pa daje možnost verbalne in neverbalne komunikacije. V magistrski nalogi je predstavljena glasbena terapija otrok s posebnimi potrebami, ki jo izvajajo glasbeni terapevti v Sloveniji in v Novi Zelandiji. Med državama je opravljena primerjalna analiza dela in prakse glasbene terapije otrok s posebnimi potrebami. Predstavljen je pojem glasbene terapije v svojih temeljnih izhodiščih, kar vključuje tudi razvoj glasbene terapije, cilje in metode dela, modele glasbene terapije, sam glasbeno terapevtski proces in okolje, kjer se le-ta izvaja, ter pomembno področje supervizije v glasbeni terapiji. Zajeta je tudi glasbena terapija otrok s posebnimi potrebami, ki je opredeljena glede na motnje in primanjkljaje otrok s posebnimi potrebami skozi devet kategorij skupin otrok s posebnimi potrebami. Predstavljena je še sistemska umestitev glasbene terapije v Sloveniji in v Novi Zelandiji skozi področja razvoja, študija, zaposlitve in praktičnih primerov izvajanja glasbene terapije z določeno skupino otrok s posebnimi potrebami. V empiričnem delu naloge so predstavljeni vidiki dela glasbenih terapevtov in opravljene analize vezane na področje izobraževanja in zaposlitve glasbenih terapevtov, na področje klientov glasbene terapije, izvajanja le-te in na področje položaja glasbenih terapevtov. Navedeno je opravljeno v primerjalni analizi preko raziskovalnih vprašanj in postavljenih kategorij, ki so vezana na prakso in delo glasbene terapije otrok s posebnimi potrebami v Sloveniji in v Novi Zelandiji.
Keywords: glasbena terapija, otroci s posebnimi potrebami, glasbeno terapevtska praksa v Sloveniji in Novi Zelandiji.
Published: 12.06.2017; Views: 1247; Downloads: 184
.pdf Full text (1,70 MB)

Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica